Jedro

V pogodbi o zaposlitvi, ki sta jo pravdni stranki sklenili, je kot razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas naveden začasno povečan obseg dela zaradi dobav premoga. Ni nujno, da bi morala tožena stranka zaradi izredne dobave premoga uvesti novo izmeno ali povečati število zaposlenih pri posameznih opravilih na sicer samostojnem delovnem mestu delavca za transport premoga, saj organizacijske rešitve v primeru povečanega obsega dela ostajajo v sferi delodajalca. V tem sporu je treba ugotoviti le, ali je šlo zaradi izredne dobave premoga za začasno potrebo po povečanem obsegu dela, ki je bilo predvideno že v času sklepanja pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je pogodba o zaposlitvi z dne 31. 5. 2012 za delo na delovnem mestu delavec pri transportu premoga za polni delovni čas, sklenjena za nedoločen čas (I. točka izreka), da delovno razmerje tožnika pri toženi stranki ni prenehalo 30. 11. 2012, temveč še vedno traja z vsemi pravicami in obveznostmi iz pogodbe o zaposlitvi (II. točka izreka), da je tožena stranka dolžna tožnika pozvati na delo na delovno mesto delavec pri transportu premoga, mu za čas trajanja nezakonitega prenehanja delovnega razmerja od 1. 12. 2012 dalje do vrnitve nazaj na delo priznati neprekinjeno delovno dobo in jo vpisati v matično evidenco pri ZPIZ (III. točka izreka), da mu je tožena stranka dolžna za čas od 1. 12. 2012 do vrnitve nazaj na delo obračunati mesečno nadomestilo plače v znesku 1.034,32 EUR bruto, odvesti davke in prispevke ter mu izplačati neto plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakega 18. v mesecu za pretekli mesec, v presežku (plačilo bruto zneska 197,06 EUR mesečno) pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (IV. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 911,95 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila (V. točka izreka).

Tožena stranka se pritožuje zoper sodbo, smiselno njen ugodilni del, iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je sodišče v 5. točki obrazložitve zgolj navedlo dokaze, vendar se do njih ni opredelilo, zaradi česar je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka. Sodišču prve stopnje očita, da je v celoti prezrlo izpovedi prič A.A. in B.B.. Prav tako je prezrlo listino - sistemizacijo delovnih mest, iz katere je razvidno, da je bilo za delo delavca pri transportu premoga sistemiziranih 12 delovnih mest, ki so bili zasedeni z delavci, zaposlenimi za nedoločen čas. Tožena stranka je zaposlila dodaten kader zaradi izredne dobave premoga v poletnem času. Napačna je presoja sodišča prve stopnje, da ni obstajal razlog za zaposlitev za določen čas. Predmet spora ni povezan s porabo in zalogami premoga pri toženi stranki, temveč z ugotavljanjem povečanega obsega dela zaradi izredne dobave premoga v maju, juniju in juliju 2012. Iz listinske dokumentacije v spisu je razvidno, da je v poletnih mesecih leta 2012 prišlo do izredne dobave premoga, s tem pa do povečanega obsega dela. Iz ocene gibanja zalog premoga v letih 2010 - 2013 izhaja, da je bilo v letu 2012 dobavljena največja količina premoga. Sodišče prve stopnje je kršilo določbe postopka s tem, ko je najprej izdalo sklep, da sodba izide pisno, potem pa jo je ustno razglasilo. Glede na izredno dobavo premoga v času, ko so planirani dopusti in druge odsotnosti redno zaposlenih delavcev, je utemeljena odločitev delodajalca, da zaradi povečanega obsega dela zaposli delavca za določen čas. Tožena stranka je dokazala, da izredne dobave premoga, razen v poletnem času leta 2012, ni bilo in da so bili redno zaposleni v tem času odsotni z dela. V letu 2011 tožena stranka ni imela izredne dobave premoga v poletnih mesecih in so bili razlogi za sicer manjšo količino dobavljenega premoga drugačni kot v letu 2012. Tožena stranka nadalje meni, da je zmotno razlogovanje sodišča prve stopnje, da naj bi tožena stranka tožnika zaposlila zaradi težav v organizaciji delovnega procesa zaradi odsotnosti zaposlenih delavcev, ne pa zaradi povečanega obsega dela. Vsak delavec pri toženi stranki mora imeti določeno število ur na mesečni ravni, razporedi pa se opravljajo glede na potrebe delovnega procesa. Razporedi dela so bili predloženi za dokazovanje nespremenjenega števila zaposlenih delavcev za nedoločen čas, pri čemer se je delavec C.C. usposabljal oziroma prakticiral na delovnem mestu buldožerist, delavec D.D. pa na delovnem mestu upravljalec mlinov. Tožena stranka ni potrebovala nove izmene, potrebovala je le enega delavca zaradi povečanega obsega del, kar je dokazala z listinami in pričama. Sodišče prve stopnje je napačno ugotovilo višino nadomestila plače. Tožnik je imel v pogodbi o zaposlitvi določeno bruto plačo, zato ni podlage, da se pri izračunu nadomestila plače upošteva povprečna bruto plača v času od junija do septembra 2012. Ker je bil v pogodbi o zaposlitvi dogovorjen bruto znesek osnovne plače, je sodišče neutemeljeno prisodilo višji znesek. Priglaša pritožbene stroške.

V odgovoru na pritožbo tožnik prereka navedbe tožene stranke in predlaga zavrnitev pritožbe. Uveljavlja povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, ki jih je uveljavlja pritožba, in skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nadaljnji; ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11. točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Na podlagi 3. alinee prvega odstavka 52. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadaljnji; ZDR) se pogodba o zaposlitvi za določen čas lahko sklene tudi ob pogoju, če gre za začasno povečan obseg dela. Gre za to, da se obseg dela glede na običajen, reden obseg dela poveča in to začasno. Na podlagi prvega odstavka 77. člena ZDR pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma, ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, za katerega je bila sklenjena.

Tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo odločilne razloge glede obsega dela pri toženi stranki. V pogodbi o zaposlitvi z dne 31. 5. 2012 je kot razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas naveden začasno povečan obseg dela zaradi dobav premoga. Vprašanje povečanega obsega dela je sodišče razčiščevalo z vidika dejstev, ki za spor niso pomembna, in sicer, kakšna je bila poraba in stanje zalog premoga pri toženi stranki v letu 2012 glede na ostala leta. Bistvena za presojo pa je dejanska ugotovitev, ali je tožena stranka ob sklenitvi sporne pogodbe o zaposlitvi s tožnikom (glede na takratne razmere) utemeljeno ugotovila, da gre zaradi dobave premoga za začasno potrebo po povečanem obsegu dela. Tožena stranka je namreč v februarju leta 2012 izvedla javno povabilo za oddajo ponudb (tender) za dodatno dobavo premoga, izven redne nabave po dolgoročni pogodbi z izbranim dobaviteljem. Iz izpovedi priče A.A., ki ji je sodišče prve stopnje zaradi prepričljivosti in skladnosti v celoti verjelo, izhaja, da se je izredna dobava premoga izvedla v poletnem času 2012. Priči A.A. in B.B. sta skladno izpovedali, da je bil le v letu 2012 izredno dobavljen premog v poletnem času. Iz njunih izpovedi ter ocene gibanj zalog premoga v letih 2010 - 2013 je nadalje razvidno, da je tožena stranka letno dobavila v povprečju okoli 400.000 metričnih ton premoga, pri čemer je bila v letu 2012 dobavljena največja količina premoga.

Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo, da je imela tožena stranka tudi v letu 2011 redne dobave premoga (cca 32.000 metričnih ton) v poletnih mesecih. V zvezi s tem je A.A., zaslišan kot priča, pojasnil, da se vedno planira čas dobav, vendar pa ga zaradi ladijskega prevoza premoga iz Indonezije ni mogoče vselej natančno določiti. Prihaja lahko tudi do dvotedenskih zamud iz različnih razlogov, pri čemer je potrdil, da v letu 2011 izredne dobave premoga ni bilo. Poleg tega iz izvedenih dokazov ne izhaja, da je bila v poletnem času 2012 izvedena le izredna dobava premoga. Iz elektronskih sporočil z dne 4. 4. 2012 in 18. 6. 2013 ter kazala o odpremi premoga z dne 26. 6. 2013 izhaja, da je tožena stranka redno dobavila 25.000 metričnih ton premoga, dodatno pa je prevzela izredno dobavo 126.000 metričnih ton premoga. Glede na navedeno ne drži ugotovitev sodišča, da je tožena stranka v letu 2012, predvsem v poletnem času, dobavila oziroma prevzela približno enako količino premoga kot pretekla leta.

Ni nujno, da bi morala tožena stranka zaradi izredne dobave premoga uvesti novo izmeno ali povečati število zaposlenih pri posameznih opravilih na sicer samostojnem delovnem mestu delavca za transport premoga, saj organizacijske rešitve v primeru povečanega obsega dela ostajajo v sferi delodajalca. V tem sporu je treba ugotoviti le, ali je šlo zaradi izredne dobave premoga v opisanih okoliščinah za začasno potrebo po povečanem obsegu dela, ki je bilo predvideno že v času sklepanja pogodbe o zaposlitvi. Sicer pa je iz izvedenih dokazov razvidno, da je izredna dobava premoga v poletnem času sovpadala s časom izrabe dopustov in drugih odsotnosti, ko posamezni delavci, zaposleni za nedoločen čas na sistemiziranih 12 delovnih mestih delavca za transport premoga, niso opravljali svojih zadolžitev. Navedeno dodatno kaže na nastalo začasno potrebo, da njihovo delo opravi nekdo drug, torej bi šlo tudi v takem primeru za prilagoditev začasno povečanemu obsegu dela na navedenem delovnem mestu.

Pritožbeno sodišče je glede na ugotovljeno pritožbi tožene stranke ugodilo in po določbi 355. člena ZPP razveljavilo izpodbijani (ugodilni) del sodbe ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenjuje, da je z vidika ekonomičnosti in hitrosti postopka smotrno, če se relevantna dejstva ugotovijo v postopku pred sodiščem prve stopnje. V kolikor bi okoliščine oziroma pravno relevantna dejstva prvič obravnavalo le sodišče druge stopnje, bi bila strankam v postopku odvzeta možnost vložitve pravnega sredstva zoper dejansko stanje, ugotovljeno pred drugostopenjskim sodiščem. Gre namreč za ugotovitev odločilnih dejstev glede obstoja objektivnega razloga za zaposlitev za določen čas. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem sojenju odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti ter izpovedi prič dokazno oceniti v povezavi z drugimi izvedenimi listinskimi dokazi, nato pa ponovno presoditi, ali je obstajal zakoniti razlog za sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

V posledici razveljavitve odločitve sodišča prve stopnje se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo s presojo ostalih pritožbenih očitkov, ki niso bili bistvenega pomena za odločitev (prvi odstavek 360. člena ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.