Jedro

V primerjavi s pravdnim postopkom je v izvršilnem postopku načelo kontradiktornosti sicer omejeno in tako le v nekaterih primerih določa, da mora sodišče dati nasprotni stranki možnost, da se izreče o vlogi druge stranke. To v ugovornem postopku velja prav za vročitev obrazloženega dolžnikovega ugovora upniku. Šele po prejemu odgovora oziroma po poteku roka za vložitev odgovora, sodišče lahko o ugovoru odloči.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu (v 1. točki izreka) razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru tožencev zoper sklep o začasni odredbi z dne 9. 6. 2017 ugodilo, začasno odredbo razveljavilo, predlog za njeno izdajo pa zavrnilo (1. točka izreka); tožbo vloženo pri Okrajnem sodišču v Ljubljani III P 961/2017 združilo s tožbo, ki se vodi pred istim sodiščem pod opr. št. IV P 1329/2017, tako, da postane vodilni spis III P 961/2017 (2. točka izreka); delno ugodilo predlogu začasne odredbe po nasprotni tožbi in občini ... do zaključka tega pravdnega postopka prepovedalo, da bi na nepremičnini parceli št. 962/5 k.o. X izvajala kakršnekoli posege v smeri izgradnje kolesarske steze in hodnika za pešce (3. točka izreka); zavrnilo kar zahteva tožeča stranka po nasprotni tožbi več (4. točka izreka); odločitev o stroških postopka v zvezi z začasno odredbo pridržalo za končno odločbo (5. točka izreka).

2. Zoper odločitev v 1. točki izreka je tožnica po tožbi, toženka po nasprotni tožbi, v nadaljevanju tožnica, vložila pravočasno pritožbo "iz vseh pritožbenih razlogov" in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor tožencev zoper začasno odredbo zavrne, podredno pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), saj pri svoji odločitvi ni upoštevalo določb 57. člena v zvezi s 239. členom ZIZ. Izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora namreč ni vročilo upniku (tožnici) in je tudi ni opozorilo na pravne posledice iz prvega in tretjega odstavka 58. člena ZIZ. Tožnica je na edini ugovor, ki ji ga je sodišče vročilo pred izdajo izpodbijanega sklepa, odgovorila v roku dva dni od prejema, pri čemer pa je sodišče izpodbijani sklep izdalo kar na dan, ko ji je ugovor šele vročilo in torej pred prejemom njenega odgovora na ugovor. Ugovora ostalih dveh tožencev pa je tožnici vročilo šele skupaj z izpodbijanim sklepom. S tem je bila storjena tudi absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj tožnici ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Sodišče je zagrešilo tudi absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj ne vsebuje obrazložitve o tožničinih trditvah, da je lastninsko pravico pridobila že na podlagi prvostopenjske odločbe o razlastitvi v skladu s 5. točko odločbe in 104. členom Zakona o urejanju prostora. Napačno pa je uporabilo tudi materialno pravo.

3. Toženci na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnica utemeljeno opozarja, da je sklep v izpodbijanem delu obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. V primerjavi s pravdnim postopkom je v izvršilnem postopku2 načelo kontradiktornosti sicer omejeno in tako le v nekaterih primerih določa, da mora sodišče dati nasprotni stranki možnost, da se izreče o vlogi druge stranke. To v ugovornem postopku velja prav za vročitev obrazloženega dolžnikovega ugovora upniku. Določba 57. člena ZIZ (v zvezi z 239. členom ZIZ) je jasna - izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora vroči sodišče upniku, in ga opozori na pravne posledice iz prvega in tretjega odstavka 58. člena tega zakona (prvi odstavek). Šele po prejemu odgovora oziroma po poteku roka za vložitev odgovora, sodišče lahko o ugovoru odloči (58. člen ZIZ). V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep v obsegu, s katerim je odločilo o ugovoru tožencev, izdalo pred potekom roka za vložitev odgovora tožnice na ugovor tretjega toženca (ki je na ugovor v roku odgovorila), ugovora prvega in drugega toženca pa tožnici vročilo šele skupaj z izpodbijanim sklepom. S tem je poleg tega, da je zagrešilo bistveno kršitev določb izvršilnega postopka, saj ni uporabilo navedenih določb ZIZ, kar je lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve (prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zagrešilo tudi zgoraj navedeno absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj tožnici v tem obsegu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

6. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo, sklep v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Tožnica je ugovora prvega in drugega toženca že prejela, zato ji naj sodišče v ponovljenem postopku le še z dopisom dodeli 8-dnevni rok za odgovor na ugovora in jo opozori na pravne posledice iz prvega in tretjega odstavka 58. člena ZIZ (57. člen ZIZ). Po prejemu odgovora na ugovora oziroma po preteku 8 dni, upoštevaje, da je tožnica na ugovor tretjega toženca že odgovorila, pa o ugovorih ponovno odloči. 7. O pritožbenih stroških postopka v zvezi z začasno odredbo bo sodišče odločilo s končno odločbo.

... 2 Postopek izdaje začasne odredbe se primarno vodi po pravilih ZIZ