Jedro

Zoper sklep okrožnega sodišča, s katerim se je to izreklo za stvarno in krajevno pristojno, ni pritožbe. To velja kljub napačnemu pouku sodišča prve stopnje, da je pravno sredstvo možno, saj bo stranka sklepa o pristojnosti lahko izpodbijala v pritožbi zoper odločbo o glavni stvari.

Izrek

Pritožba se zavrže. Zahtevek tožene stranke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor krajevne nepristojnosti, ki ga je podala tožena stranka, in se izreklo za stvarno in krajevno pristojno za razsojo v predmetni zadevi.

Tožena stranka v pritožbi zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje navaja, da v obravnavni zadevi ne gre za spor o pravici intelektualne lastnine, saj tožeča stranka s tožbo ne zahteva ugotovitev kakršnekoli tovrstne pravice, pač pa gradi na tem, da je to že razčiščeno. Meni, da bi bila stvarna in krajevna pristojnost sodišča prve stopnje podana le v primeru tožbe oziroma vprašanja o tem, ali tožeči stranki sploh gre pravica do vtoževanja nekih domnevnih in njej pripadajočih avtorskih honorarjev za neznan krog avtorjev, nikakor pa ne v obravnavanem primeru, kjer gre za vtoževanje nekih denarnih zneskov, ki tudi sicer niso utemeljeni, niti po temelju niti po višini. Tožena stranka je zato prepričana, da ne gre za primer spora iz drugega odstavka 103. člena Zakona o sodiščih in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da njenemu ugovoru krajevne nepristojnosti ugodi, kot stvarno in krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi določi Okrožno sodišče v M. in zadevo odstopi slednjemu v nadaljnje reševanje s tem, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka.

Pritožba ni dovoljena.

Pri reševanju pritožbe v predmetni zadevi je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je izpodbijani sklep (okrožnega) sodišča prve stopnje delno sklep o stvarni pristojnosti, izdan na podlagi določbe tretjega odstavka 19. člena ZPP, delno pa sklep o krajevni pristojnosti, izdan na podlagi določbe 20. točke prvega odstavka 270. člena ZPP. Zoper oba pritožba ni dovoljena: glede sklepa o stvarni pristojnosti to izhaja iz tretjega odstavka 19. člena ZPP, glede sklepa o krajevni pristojnosti pa, ker gre za sklep procesnega vodstva, iz tretjega odstavka 270. člena ZPP. Zapisano velja kljub napačnem pouku sodišča prve stopnje, da je pravno sredstvo možno, saj napačen pravni pouk ne more vzpostaviti pravice, ki je ni. Tožena stranka bo sklepa o pristojnosti lahko izpodbijala v pritožbi zoper odločbo o glavni stvari (drugi odstavek 363. člena ZPP).

Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določbe prvega odstavka 365. člena ZPP zavrglo pritožbo tožene stranke. O stroških pritožbenega postopka je odločilo na podlagi določbe prvega odstavka 165. člena ZPP.