Jedro

Sodišči prve in druge stopnje sta zavzeli zmotno materialnopravno izhodišče, ko sta zaključili, da je v spornem primeru pomembno le to, da je odločba Komande garnizona ... oz. pogodba o zamenjavi stanovanj z dne 8.8.1991 nezakonita in da ne more predstavljati ustreznega pravnega naslova za bivanje toženca v spornem stanovanju; zato nista upoštevali okoliščin, ki so po toženčevem zatrjevanju nastopile že pred 25.6.1991. V ponovljenem postopku bosta sodišči zlasti morali oceniti sklep Komande garnizona z dne 31.10.1989, ki naj bi tudi predstavljal podlago za vselitev v sporno stanovanje oz. celotno ravnanje organov JLA in ravnanje obeh imetnikov stanovanjske pravice, ki sta menjala stanovanji - zlasti, ali se je prejšnji imetnik stanovanjske pravice na spornem stanovanju izselil oz. toženec vselil v sporno stanovanje pred 25.6.1991 in ali je bila res tudi plačana kupnina za sporno stanovanje že pred navedenim datumom. Nato bo potrebno znova presoditi, če je bilo razpolaganje s spornim stanovanjem zakonito.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Revizijski stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in naložilo tožencu, da izprazni dvosobno stanovanje v ... in ga praznega izroči tožeči stranki. Ugotovilo je, da toženec uporablja stanovanje nezakonito oz. brez veljavnega pravnega naslova in ga mora izprazniti.

Drugostopno sodišče je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopno sodbo. Pritrdilo je pravnim zaključkom prvostopnega sodišča. Glede na pritožbene navedbe je poudarilo, da ni pomembno, da je toženec že pred 25.6.1991 vplačal določen znesek na račun kupnine za zamenjavo stanovanj.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložil revizijo toženec. Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo obeh sodb tako, da se tožbeni zahtevek stroškovno zavrne, podrejeno pa razveljavitev sodb in ponovno odločanje na prvi stopnji. Navaja, da sta sodišči kršili določbe ZPP, saj je vsebina priloženih listin in izpovedb toženca v nasprotju s tem, kako sta sodišči povzeli odločilni okoliščini. Toženec je na podlagi "zaključnice" Komande garnizona št.3-61 z dne 31.10.1989 zasedel sporne prostore. Prošnji za dodelitev je bilo torej ugodeno že leta 1989, zamenjava je bila realizirana že pred 25.6.1991. Toženec je dne 24.6.1991 tudi vplačal znesek 130.373 din na račun spornega stanovanja. Ker sodišči nista upoštevali odločilnih listinsko izkazanih okoliščin sta storili kršitev iz 13. točke 2. odst. 354. člena ZPP. Zmotno je bilo uporabljeno materialno pravo, saj je bila menjalna pogodba, ki je realen kontrakt, realizirana že pred 25.6.1991. Revizija je bila v skladu s 3. odstavkom 390. člena ZPP vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o reviziji ni izjavil in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena.

V reviziji očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odst. 354. člena ZPP ne obstaja. Kakšnih nasprotij med listinami in izpovedbami toženca in navedbami sodb o listinah in izpovedbah revizijsko sodišče namreč ni ugotovilo. Le to pa bi lahko imelo za posledico v navedeni smeri zatrjevano procesno kršitev. Očitana procesna kršitev tudi ni bila storjena s tem, ko sodišči nista upoštevali okoliščin, na katere se toženec sklicuje v reviziji. Sodišči prve in druge stopnje sta namreč za svoji odločitvi navedli razloge in sodbama torej ni mogoče očitati pomankljivosti, zaradi katerih se ne bi mogli preizkusiti (cit. 13. točka 2. odst. 354. člena ZPP). Sodbama obeh sodišč pa revizija utemeljeno očita, da temeljita na zmotni uporabi materialnega prava, zaradi česar v dosedanjem postopku niso bile ugotavljane vse za pravno pravilno rešitev spora pomembne okoliščine.

Revizijsko sodišče sicer nima pomislekov v oceno osamosvojitvenih predpisov, kot sta jo napravili sodišči prve in druge stopnje. S Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki jo je Skupščina Republike Slovenije sprejela na seji dne 25.6.1991, je Republika Slovenija prevzela vse pravice in dolžnosti, ki so bile z Ustavo Republike Slovenije in Ustavo SFRJ prenesene na organe SFRJ. Prevzem izvrševanja teh pravic in dolžnosti pa je uredil ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Na podlagi 1. odstavka 9. člena cit. ustavnega zakona je prevzela Republika Slovenija vse premično in nepremično premoženje, s katerim so na ozemlju Republike Slovenije do uveljavitve tega zakona upravljali zvezni organi ter poveljstva, enote in zavodi Jugoslovanske ljudske armade. Z uveljavitvijo navedenih določb tako Komanda garnizona in drugi organi, ki so dotlej upravljali vojaški stanovanjski sklad, po 25.6.1991 niso bili več upravičeni izdajati aktov, s katerimi bi razpolagali s stanovanji iz vojaškega stanovanjskega sklada. Na veljavnost določb temeljne ustavne listine in ustavnega zakona za izvedbo te listine ni vplival trimesečni moratorij, kot še pravilno ugotavljata sodišči prve in druge stopnje.

Vendar pa sta sodišči zavzeli zmotno materialnopravno izhodišče, ko sta zaključili, da je v spornem primeru pomembno le to, da je odločba Komande garnizona ... oz. pogodba o zamenjavi stanovanj z dne 8.8.1991 nezakonita in da ne more predstavljati ustreznega pravnega naslova za bivanje toženca v spornem stanovanju; zato nista upoštevali okoliščin, ki so po toženčevem zatrjevanju nastopile že pred 25.6.1991. Toženec se je namreč že v postopku pred obema sodiščema (v odgovoru na tožbo, pri zaslišanju oz. v pritožbi) skliceval na sklep Komande garnizona ..., izdan že dne 31.10.1989, ki naj bi tudi predstavljal podlago za vselitev v sporno stanovanje in na to, da je že 24.6.1991 plačal del kupnine za zamenjano stanovanje. Te okoliščine, ki jih ponavlja v reviziji, pa so lahko pomembne za pravilno pravno rešitev sporne zadeve. Zato bo treba ugotoviti, če je toženec pridobil sporno stanovanje s soglasjem organa JLA že pred 25.6.1991 in je bila zamenjava stanovanj dejansko opravljena že pred navedenim datumom, kot poudarja v reviziji. V ponovljenem postopku bosta zato sodišči zlasti morali oceniti navedeni sklep Komande garnizona oz. celotno ravnanje organov JLA in ravnanje obeh imetnikov stanovanjske pravice, ki sta menjala stanovanji - zlasti, ali se je prejšnji imetnik stanovanjske pravice na spornem stanovanju izselil oz. toženec vselil v sporno stanovanje pred 25.6.1991 in ali je bila res tudi plačana kupnina za sporno stanovanje že pred navedenim datumom. Nato bo potrebno znova presoditi, če je bilo razpolaganje s spornim stanovanjem zakonito.

Ker torej v dosedanjem postopku zaradi zmotne uporabe materialnega prava niso bile ugotovljene vse okoliščine pomembne za pravilno materialnopravno rešitev spora, je revizijsko sodišče reviziji ugodilo, razveljavilo sodbi sodišča prve in druge stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (člen 395/2 ZPP).

Izrek o stroških postopka temelji na določilu 3. odst. 166. člena ZPP.