Jedro

Če zavarovalna premija ni plačana niti eno leto po zapadlosti, pogodbeno razmerje dokončno preneha. Ta posledica ni odvisna od tega, ali je zavarovalnica zavarovalcu poslala priporočeno pismo z obvestilom o zapadlosti premije.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. V tej zadevi je bilo sporno, ali je podana pogodbena obveznost tožene stranke, da tožnici povrne nastalo ji škodo kot zavarovalnino. Pravdni stranki sta namreč sklenili polico za paketno zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov (dne 25. 8. 2008); ta pogodba je bila sklenjena za nedoločen čas. Tožnica je plačala le premijo za prvo zavarovalno leto, kasneje pa ničesar več.

2. Med strankama je bilo sporno, ali je zavarovalnica tožnico s priporočeno pošiljko pozvala k plačilu kasnejših premij ali ne. Sodišče prve stopnje se je s tem vprašanjem ukvarjalo in ugotovilo, da tožena zavarovalnica spornega dejstva ni uspela dokazati. Škodni dogodek se je pripetil 10. 6. 2011. Sodišče prve stopnje je izdalo vmesno sodbo in ugotovilo, da je toženka dolžna kriti zavarovalnino na podlagi zavarovalnega kritja po zavarovalni pogodbi.

3. Pritožbeno sodišče je, nasprotno, presodilo, da sporno dejstvo, ali je toženka tožnico s pisno pošiljko pozvala k plačilu kasnejših premij, ni relevantno. Od zapadlosti premije je namreč minilo več kot eno leto ter je zaradi več kot enoletne zamude s plačilom premije pogodba prenehala veljati. Zato je pritožbi toženke ugodilo, pritožbo sodišča prve stopnje pa spremenilo tako, da je zahtevek v celoti zavrnilo.

**Bistvo revizijskih navedb tožeče stranke**

4. Proti tej sodbi vlaga revizijo tožnica in uveljavlja obstoj revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče naj bi napačno uporabilo določbe 937. člena Obligacijskega zakonika (OZ). To tožnica utemeljuje s tremi tezami. Prva teza je, da je pisni poziv zavarovalnice k plačilu premije pogoj za uporabo sankcije iz petega odstavka 937. člena OZ. Druga teza prvo dodatno utemeljuje s tem, da je zakonodajalec položaj zavarovalnice otežil v korist zavarovanca ob uveljavitvi OZ, glede na poprejšnje določbe Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR). Tretja teza revidentke pa je, da je šlo v konkretnem primeru za zavarovalno pogodbo, sklenjeno za nedoločen čas in OZ določa posebna pravila glede prenehanja takšne pogodbe in sicer v drugem odstavku 946. člena OZ. Ta predvideva, da mora stranka tri mesece pred zapadlostjo premije pisno obvestiti drugo stranko o odstopu od pogodbe.

5. Revizija je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

**Presoja Vrhovnega sodišča**

6. Revizija ni utemeljena.

7. Materialnopravni problem, ki ga mora rešiti Vrhovno sodišče v tej zadevi, je jedrnat. Glasi se: ali v primeru, če zavarovalec po zavarovalni pogodbi, sklenjeni za nedoločen čas (permanentno), kjer zavarovalna premija zapade v plačilo za vsako posamezno zavarovalno leto, te premije ne plača niti eno leto po zapadlosti, zavarovalna pogodba preneha, ne glede na to, ali je zavarovalnica zavarovanca o dolgu obvestila s priporočenim pismom ali ne. Tako zasnovano pravno vprašanje se nanaša na razlago petega odstavka 937. člena OZ. Ta se glasi: „Če zavarovalec plača premijo po izteku roka iz tretjega odstavka tega člena, vendar v enem letu od zapadlosti premije, je zavarovalnica dolžna, če nastane zavarovalni primer, plačati odškodnino oziroma zavarovalnino od 24.00 ure po plačani premiji in zamudnih obrestih.“

8. Odgovor Vrhovnega sodišča je enak odgovoru pritožbenega sodišča v izpodbijani sodbi, ki se opira na stališče v komentarju OZ: „ Določba, po kateri zavarovalec z vplačilom premije v enem letu lahko vzpostavi obveznost zavarovalnice, logično pomeni, da po tem roku pogodbeno razmerje dokončno preneha“.1

9. Teza revidentke, da navedeno velja le pod pogojem, če je bilo zavarovancu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, ni razlagalno prepričljiva. Priporočeno pismo je sicer materialni pravni akt, ki ga je zakonodajalec predpisal v breme zavarovalnice kot močnejše pogodbene stranke (predvsem pa profesionalke), ter je na njegovo izpolnitev tudi navezal določene pravne posledice. To je storil v tretjem in četrtem odstavku 937. člena OZ. Nanj se navezujejo položaji s prenehanjem zavarovalnega kritja (če premija ni plačana v pravočasnem roku od priporočenega poziva, ni zavarovalnega kritja) ter oblikovalno upravičenje zavarovalnice, da razdre zavarovalno pogodbo. Vsi ti položaji se časovno raztezajo od dneva zapadlosti premije do preteka enega leta, ko tudi še velja, da lahko zavarovalec z naknadnim plačilom premije ponovno vzpostavi zavarovalno kritje (peti odstavek 937. člena OZ).

10. Po preteku enega leta nastopi nov položaj, ki logično izhaja iz razlage besedila petega odstavka 937. člena OZ z argumentom nasprotnega razlogovanja (a contrario). Vsakršno mehčanje takšnega položaja bi nasprotovalo temeljnim načelom OZ, predvsem načelu vestnosti in poštenja, skrbnega ravnanja, dolžnosti izpolnitve obveznosti ter tudi načelu vzajemne, sočasne izpolnitve. Vsa pogodbena bremena bi bila v nedogled naložena na pleča zavarovalnice, zavarovanca pa bi odvezala sleherne razumne skrbnosti.

11. Tudi druga revidentkina teza, ki gradi na argumentu, da je OZ v primerjavi z ZOR olajšal bremena zavarovanca, ni prepričljiva. Ta argument se v resnici prek zgodovinske razlage obrne zoper revidentkino tezo. Res je, da je OZ olajšal zavarovančeva bremena; to pa pomeni, da jih je olajšal toliko, kot je to jasno izrazil. 12. Če je že zakonodajalec ravnovesje glede temeljnih načel, kakor so razporejena med strankama, nagnil v eno smer, pri čemer gre za razmerje, ki se tiče skrbnega pogodbenega ravnanja, potem bi bila razlaga teh sprememb, ki bi brez jasne jezikovne opore to razmerje še dodatno nagibala na rovaš istega pogodbenika, v nasprotju s temeljnimi načeli OZ in zato v nasprotju z bistvom temeljnih načel, ki se uporabljajo za vsa obligacijska razmerja. Takšna razlaga bi torej kršila prvi odstavek 1. člena OZ.

13. Neutemeljena pa je, slednjič, tudi tretja bistvena teza revidentke, ki se sklicuje na posebna pravila o pogodbi za nedoločen čas (drugi odstavek 946. člena OZ)2. Sklepanje revidentke, češ da iz navedene določbe izhaja sklep, da sme vsaka stranka od pogodbe odstopiti s pisno izjavo in pod časovnimi pogoji, določenimi v navedeni določbi, spregleduje, da je v navedeni dispozitivni (!) določbi urejena le možnost odstopa od pogodbe iz nekrivdnega razloga; torej odstopa, ki temelji na pogodbeni avtonomiji strank3. Ta možnost sobiva z oblikovalnim upravičenjem razdreti pogodbo ob obstoju krivdnih razlogov ter je ne izključuje.

14. Revizijski razlogi torej niso podani, zato je revizijsko sodišče revizijo na podlagi procesnega pooblastila iz 378. člena Zakona o pravdnem postopku zavrnilo.

15. Ta odločitev vsebuje tudi odločitev o zavrnitvi revidentkine stroškovne zahteve (prvi odstavek 154. člena ZPP).

1 A. Polajnar - Pavčnik v: Obligacijski zakonik s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2004, četrta knjiga, stran 832. 2 „Če trajanje zavarovanja ni določeno v pogodbi, sme vsaka stranka od nje odstopiti z dnem zapadlosti premije, le da mora o tem pisno obvestiti drugo stranko najmanj tri mesece pred zapadlostjo premije.“ 3 Zrcalna podoba svobode pri sklepanju pogodbenih razmerij je tudi možnost, da pod ustreznimi pogoji stranka odstopi od pogodbenega razmerja nedoločenega trajanja.