Jedro

Pravilnosti potrditve izvršljivosti po pravu države izvora ni mogoče presojati v postopku priznanja izvršljivosti po BU. Nasprotni udeleženec, ki pred tujim sodiščem ni uveljavljal zatrjevane kršitve postopka, ne more ugovarjati, da je sodna odločba v nasprotju z javnim redom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka 1. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 19.05.2006 na podlagi 38. člena Uredbe Sveta ES št. 44/2001 o pristojnosti in priznanju ter izvršitvi odločb v civilnih in gospodarskih zadevah („Bruseljska uredba“ – v nadaljevanju BU) potrdilo oziroma razglasilo izvršljivost sklepa o prisilni izterjavi italijanskega sodišča „Tribunale di Bassano del Grappa.“

2. Sklep italijanskega sodišča o prisilni izterjavi je bil dolžniku vročen dne 11.02.2005, in ker ni bila vložena pritožba, je bil dne 15.04.2005 v Italiji razglašen za izvršljivega.

3. Okrožno sodišče v Ljubljani je zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep o potrditvi izvršljivosti sklepa o prisilni izterjavi. Zoper navedeni sklep je nasprotni udeleženec vložil pritožbo.

Razlogi, ki jih uveljavlja pritožba 4. Nasprotni udeleženec uveljavlja razloge po 34. in 35. členu BU in Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in odloči, da se izvršljivost tuje sodne odločbe ne potrdi.

5. V pritožbi navaja, da se je zoper sklep italijanskega sodišča pravočasno pritožil, le-to pa je ob razglasitvi izvršljivosti ugotovilo, da pritožba ni bila vložena. Izvršljivost naj bi bila v Italiji tako napačno razglašena, takšna sodna odločba pa naj bi bila v očitnem nasprotju s slovenskim javnim redom. Postopek v Italiji naj bi tekel pred nepristojnim sodiščem.

6. Pritožba je bila vročena predlagatelju, ki je v odgovoru predlagal njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa.

Razlogi za zavrnitev pritožbe 7. Sodišče, pri katerem se vloži pravno sredstvo, zavrne razglasitev izvršljivosti oziroma prekliče razglasitev izvršljivosti samo na podlagi kakšnega izmed razlogov iz členov 34 in 35 BU. Tuje sodne odločbe ne sme preverjati glede vsebine (prvi in drugi odstavek 45. člena BU).

8. Nasprotni udeleženec ni prerekal dejstva, da mu je bil sklep italijanskega sodišča o prisilni izterjavi vročen. Ugovarjal je njegovi izvršljivosti, saj naj bi se zoper sklep pritožil, sodišče pa naj pritožbe ne bi obravnavalo. Preizkus, ali je italijansko sodišče pravilno potrdilo izvršljivost svoje odločbe, presega meje preizkusa iz 34. in 35. člena BU. Izvršljivost sodne odločbe po pravu države izvora je formalna predpostavka, ki mora biti izpolnjena skladno z 38. členom BU, in je v konkretnem primeru tudi podana. Pravilnosti potrditve izvršljivosti po pravu države izvora pa ni mogoče presojati v postopku priznanja izvršljivosti po BU.

9. Očitek nasprotnega udeleženca, da je zaradi nepravilne potrditve izvršljivosti sklep italijanskega sodišča v očitnem nasprotju s slovenskim javnim redom, prav tako ni utemeljen. Izvršljivost sodne odločbe v državi izvora se ugotavlja po postopku, ki je povsem odvisen od pravil države izvora. Nasprotni udeleženec tudi ni zatrjeval, da bi bila postopkovna pravila sama po sebi v nasprotju z javnim redom. V kolikor pa je prišlo do napake, je to potrebno uveljavljati v tistem postopku, v katerem je bila napaka storjena. Nasprotni udeleženec, ki pred tujim sodiščem ni uveljavljal zatrjevane kršitve postopka, ne more ugovarjati, da je sodna odločba v nasprotju z javnim redom. Tudi iz prakse Sodišča Evropskih skupnosti izhaja, da kršitev javnega reda ni podana, če tožnik trdi, da je sodna odločba obremenjena s pravno napako. Poleg tega, da člen 36 BU prepoveduje preizkus tujih sodnih odločb, je potrebno izhajati tudi iz tega, da „v vsaki državi vzpostavljeni sistem pravnih sredstev daje državljanom zadovoljivo jamstvo.“(1)

10. Možen razlog za zavrnitev priznanja izvršljivosti tuje sodne odločbe je skladno s 35. členom BU tudi ta, da pristojnost tujega sodišča nasprotuje določbam BU o izključni pristojnosti. Kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, v obravnavani zadevi takšne kršitve ni bilo. Gre za pogodbeno obveznost, za katero v BU ni določene izključne pristojnosti. V kolikor ni določene izključne pristojnosti, je pristojnost držav odvisna od njihovih notranjih pravil in se ne presoja v postopku priznanja izvršljivosti tuje sodne odločbe.

11. Glede na navedeno pritožbeni razlogi niso podani, kar velja tudi za razloge, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi 366. in 353. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami – ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. RS št. 131/2003 s spremembami – ZNP) pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Op. št. (1): Sodišče Evropskih skupnosti v zadevi C-38/98, sodba z dne 11.05.2000, Renault proti Maxicar.