Klicanje pacientov v čakalnici

Datum

02.02.2024

Številka

07121-1/2024/120

Kategorije

Zdravstveni osebni podatki, Pravne podlage

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 28. 1. 2024 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem, ali je ustrezno, da izvajalec zdravstvene dejavnosti (v konkretnem primeru javni zdravstveni zavod) po zvočniku kliče paciente na ambulantno obravnavo, in sicer po imenu in priimku. Sprašujete, ali ne bi bilo bolje, da se paciente kliče po številkah, ki so pacientom dodeljene ob registraciji.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pojasnjujemo še, da se lahko dokončno opredeljujemo do konkretnih obdelav osebnih podatkov le v nadzornih postopkih in ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera.

1.Klicanje pacientov v čakalnici po osebnem imenu po mnenju IP ni nezakonito ob spoštovanju spodnjih usmeritev.

2.V skladu z načelom najmanjšega obsega podatkov je v odvisnosti od konkretnih okoliščin primerno:

-da se paciente kliče le po priimku ali

-da se uvede klicanje po dodeljenih številkah ali

-da se uvede možnost, da pacienti lahko odločijo, ali se jih kliče po priimku ali po številki.

Izvajalec pri klicanju pacientov ne sme razkrivati konkretne storitve ali konkretnega zdravstvenega stanja pacientov.

3.Izvajalec zdravstvene dejavnosti bi praviloma moral s splošnimi informacijami (na primer kot del siceršnjih informacij o obdelavi osebnih podatkov, ki se jih objavi npr. na spletni strani) paciente vnaprej obvestiti o takem načinu vabljenja v ambulantno obravnavo.

Obrazložitev

Formalno gledano gre pri klicanju oziroma vabljenju pacientov po osebnem imenu (tj. ime in priimek) za razkrivanje osebnih podatkov relativni javnosti iz zbirk osebnih podatkov, za kar je potrebna pravna podlaga. Če izhajamo iz predpostavke, da pacienti niso podali privolitve za klicanje, bi praviloma morala biti na voljo izrecna zakonska podlaga. Taka zakonska podlaga nam ni znana.

Ni pa izključeno, da je za tovrstno prakso podana splošna zakonska podlaga v četrtem odstavku 6. člena ZVOP-2, ki določa da »se za izvrševanje točke e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo«. Vabljenje čakajočih v čakalnici je nujni oziroma neizogibni del ambulantne zdravstvene obravnave, kot zakonite pristojnosti javnih zdravstvenih zavodov pri zagotavljanju zdravstvenega varstva. Gre sicer za določen poseg v zasebnost posameznikov – pacientov, vendar ta poseg glede na okoliščine ni tako invaziven, da bi lahko govorili o posegu v upravičene interese, zlasti če se upoštevajo dodatni ukrepi iz 2. in 3. točke zgornjega mnenja. Razlog je v tem:

-da se s tovrstnim klicanjem ne razkrivajo drugi identifikacijski podatki pacientov (na primer ZZZS številka, rojstni datum, naslov, EMŠO ipd.);

-da se s tovrstnim klicanjem ne razkrivajo konkretni zdravstveni podatki pacientov, pač pa se le omogoči nezanesljivo sklepanje o nedoločenem zdravstvenem stanju in nedoločeni zdravstveni storitvi;

-da gre za kratkotrajni oziroma hipni dogodek, ne pa dlje časa trajajočo objavo podatkov;

-da gre le za ustno razkritje in ne pisno;

-da je razkritje praviloma omejeno na relevantno čakalnico;

-da je pacient že s tem, ko osebno čaka v čakalnici ostalim čakajočim razkril svojo identiteto, saj je nedvomno določljiv že na podlagi obrazne podobe in drugih lastnosti;

-da bi morali biti pacienti vnaprej na splošno obveščeni o tovrstnem načinu dela pri ambulantnih obravnavah, kar pomeni, da lahko tako klicanje pričakujejo.

Predhodno splošno (ne individualno) informiranje pacientov o obdelavi osebnih podatkov je zahteva 13. in 14. člena Splošne uredbe. Glede na pomen, ki ga ima za zasebnost tovrstno razkritje, bi bilo prav, da je med informacijami za paciente tudi obvestilo konkretnem načinu vabljenja, gre namreč hkrati za informacije o osebnih podatkih, namenu obdelave in uporabnikih. O tem je na spletni strani IP že na voljo več mnenj. Načelo najmanjšega obsega podatkov je določeno v (c) točki prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe in pomeni, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo.

Opozarjamo še na peti odstavek 43. člena Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP), ki določa, da ima pacient pravico zahtevati izvedbo drugih primernih in razumnih ukrepov za varstvo njegove zasebnosti pri zdravstveni obravnavi.

Na naslednji povezavah si lahko ogledate še dve mnenji s tega področja:

https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop/klicanje-pacientov-v-%C4%8Dakalnicah

https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/klicanje-po-osebnih-imenih-pri-testiranju-za-covid-19-1637910629

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravil

dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav., samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka