Jedro

Tožnik želi z vložitvijo pravnega sredstva dejansko doseči drugačno odločitev glede pravnega položaja nasprotnih udeležencev postopka (njegovih otrok), medtem ko lastnega pravnega interesa za izpodbijanje sklepa ne izkazuje. Njegovo pravno sredstvo zoper navedeni sklep, če bi ga tožnik vložil, bi tako pristojno sodišče moralo zavreči, zato je utemeljena presoja toženke, da tožnik s pravnim sredstvom zoper sklep nima verjetnih izgledov za uspeh in da tožnikovega pravnega sredstva zoper ta sklep ni razumno vlagati, kar pomeni, da ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z odločbo Bpp 312/2022 z dne 12. 9. 2022 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) v zadevi rednega pravnega sredstva zoper sklep Višjega sodišča v Kopru I Cp 381/2022 z dne 21. 7. 2022 (v nadaljevanju: sklep z dne 21. 7. 2022).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik pri Višjem sodišču v Kopru vložil navedeno prošnjo za dodelitev BPP, ki je bila odstopljena toženki kot za reševanje prošnje pristojnemu organu za BPP. Tožnik je prošnji na predpisanem obrazcu priložil obvestila o mesečnih nakazilih ZPIZ Slovenije in izvod sklepa z dne 21. 7. 2022, toženka pa je po uradni dolžnosti vpogledala v sodni vpisnik za zemljiškoknjižno (v nadaljevanju: ZK) zadevo, v kateri je bil izdan navedeni sklep. Toženka nato obrazloži, da morajo biti za dodelitev BPP v skladu s tretjim odstavkom 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) ter upravnosodno prakso izpolnjeni ne le finančni (dohodkovno-premoženjski), ampak tudi vsebinski pogoji iz 24. člena ZBPP, tj. da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v njej verjetne izglede za uspeh ter da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Iz sklepa z dne 21. 7. 2022, ki bi ga želel tožnik izpodbijati, je razvidno, da tožnik ni bil stranka v predmetni ZK zadevi (I Cp 381/2022 oziroma prvostopenjski ZK zadevi Okrajnega sodišča v Sevnici, katerega taksna odločitev se izpodbija v zadevi I Cp 381/2022), temveč so stranke (udeleženci) ZK postopka Okrajno sodišče v Idriji (ki je izvršilno sodišče v zadevi I 6/2021) kot predlagatelj na eni strani ter A. A. in B. B.1 (sicer tožnikova otroka in dolžnika v izvršilnem postopku) kot nasprotna udeleženca na drugi strani, v ZK zadevi pa je bila udeležena še družba A., d. o. o. (upnica v izvršilnem postopku). Tožnik tako v ZK zadevi nima procesne legitimacije, prav tako glede na vpisniške podatke ne izkazuje in niti ne more izkazati pooblastila strank.2 Ker tožnik ni stranka postopka, v zvezi s katerim zaproša za dodelitev BPP, bi njegovo vlogo oziroma pravno sredstvo, če bi ga v navedeni ZK zadevi vložil, sodišče zavrglo, saj tožnik s tem ne bi uveljavljal svoje pravice oziroma svoje pravne koristi. Glede na navedeno tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh s pravnim sredstvom zoper sklep z dne 21. 7. 2022 in je torej zadeva, za katero kot prosilec uveljavlja dodelitev BPP, očitno nerazumna. Zato je toženka obravnavano prošnjo, glede na določbe prvega odstavka 24. člena v zvezi z 2. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP, zavrnila kot neutemeljeno. Sklepno dodaja, da bi bila prošnja tudi sicer (četudi bi jo vložila aktivno legitimirana oseba) očitno nerazumna zaradi več vidikov, pri čemer toženka pojasnjuje, da rednega pravnega sredstva zoper sklep z dne 21. 7. 2022 kot sklep instančnega sodišča ni, da gre za bagatelno zadevo (zavrnitev pritožbe zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse v ZK zadevi v znesku 16,00 EUR), ter izpostavlja nerazumno veriženje neuspešnih ugovorov oziroma pritožb v ZK zadevi.

3. Tožnik je zoper izpodbijano odločbo vložil tožbo v upravnem sporu, s katero zahteva, da se izpodbijana odločba razveljavi in zadeva vrne toženki v ponovno odločanje. V tožbi navaja, da ima le on pravico do plačila svojih stroškov, saj tako določa notarska pogodba. Račune za vse stroške bi moralo Stanovanjsko gospodarstvo pošiljati na tožnikov naslov, ne na naslov njegovih otrok, ki ne moreta biti dolžnika. Stanovanjsko gospodarstvo se ni posebej sklicevalo na rezervni sklad, četudi bi se, pa izdana odločba ne bi smela biti v nasprotju z določili notarske pogodbe. Rezervni sklad pomeni stroške vzdrževanja stanovanja, za te stroške pa je odgovoren tožnik. Kot poudarja, se je sodni postopek za določitev lastništva stanovanja pričel po zaplenitvi denarja tožnikovima otrokoma. Zaplenjen jima je bil znesek 625,00 EUR, ne le za rezervni sklad, temveč tudi za druge stroške, in to čeprav ne moreta biti dolžnika za tožnikove stroške. Tožnik je v tej zvezi podal preko tisoč vlog (skupaj okrog tri tisoč listin) in meni, da ima pravico do pravnega sredstva v skladu s 25. členom Ustave Republike Slovenije. Tudi A. A. in B. B. sta že izjavila, da zahtevata odprodajo stanovanja, pri čemer sta se odpovedala izkupičku, da bi se z njegovo pomočjo tožnik lahko izselil iz Slovenije. Tožbi je priložil izpodbijano odločbo, vlogo A. A. in B. B. z dne 23. 6. 2022, naslovljeno kot "Pritožba in absolutni ugovor zoper sklepa Okrajnega sodišča Sevnici v zemljiškoknjižni zadevi Rz 15/2022 z dne 23. 5. 2022 v zvezi z ugovorom zoper plačilni nalog" in vlogo tožnika z dne 12. 9. 2022, naslovljeno kot "Absolutni ugovor in pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Kopru I Cp 381/2022 z dne 21. 7. 2022, ki sta ga prejela B. B. in A. A. v priporočenem pismu, vendar brez kakršnekoli navedbe o možnosti pritožbe in brez pravnega pouka".

4. Toženka je sodišču predložila spis zadeve Bpp 312/2022. V odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in njenih razlogih ter sodišču predlaga, naj tožbo, če je ne bo zavrglo (prekluzivni rok za njeno vložitev se je iztekel 24. 10. 2022), kot neutemeljeno zavrne.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Glede na navedbo iz odgovora toženke, ki se nanaša na pravočasnost tožbe, sodišče najprej pojasnjuje, da je tožnik 24. 10. 2022 priporočeno po pošti in s tem v okviru 30-dnevnega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu (prvi odstavek 28. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1) poslal vlogo, v kateri je, poleg uvodoma izražene namere vložitve tožbe, že tudi navedel, da je zavrnitev njegove vloge za BPP neutemeljena. Glede na navedeno je (ne glede na samo poimenovanje vlog) sodišče njegovo nadaljnjo vlogo, ki jo je prejelo 2. 11. 2022, upoštevalo kot dopolnitev (24. 10. 2022 vložene) tožbe in je s tem štelo, da je tožba vložena pravočasno.

7. Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost in zakonitost z izpodbijano odločbo sprejete odločitve o zavrnitvi tožnikove prošnje za dodelitev BPP za izpodbijanje sklepa z dne 21. 7. 2022. Kot izhaja iz obrazložitve toženke, je prošnjo zavrnila, ker je ugotovila, da ni izpolnjen objektivni kriterij za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, pravilen je bil tudi postopek njene izdaje. Sodišče v bistvenem sledi razlogom, s katerimi je odločba utemeljena, in se na te razloge na podlagi drugega odstavka 71. člena ZUS-1 sklicuje ter jih zato v celoti ponovno ne navaja, pač pa glede na vsebino tožbe le še dodaja:

8. ZBPP v prvem odstavku 24. člena določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da (kot izhaja iz 1. alineje navedene zakonske določbe) zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Takšna zakonska ureditev sledi namenu (Z)BPP, ki ni v tem, da bi se BPP dodeljevala za zadeve, v katerih prosilec nima verjetnih izgledov za uspeh. Pogojevanje dodelitve BPP z izkazano možnostjo prosilca za uspeh v postopku dopušča tudi sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (npr. sodba v zadevi Del Sol proti Franciji, št. 46800/99 z dne 26. 2. 2002).

9. Toženka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla razloge, iz katerih sledi, da navedeni pogoj za dodelitev BPP v konkretnem primeru ni izpolnjen. Kot izhaja iz njene obrazložitve in je razvidno iz spisa zadeve, je Višje sodišče v Kopru s sklepom z dne 21. 7. 2022 zavrnilo pritožbo, ki sta jo A. A. in B. B. kot nasprotna udeleženca v zadevnem ZK postopku vložila zoper sklep Okrajnega sodišča v Sevnici Rz 15/2022 z dne 23. 5. 2022, s katerim je bil zavrnjen njun ugovor zoper plačilni nalog oziroma naloga za plačilo sodne takse (vsakemu od nasprotnih udeležencev je bilo naloženo plačilo 8,00 EUR sodne takse). Tožnik ne prereka ugotovitve toženke, da ni bil stranka oziroma udeleženec v postopku, v katerem je bil izdan sklep z dne 21. 7. 2022. Nasprotno; da v omenjenem postopku ni bil stranka oziroma udeleženec, izhaja tudi iz tožbenih navedb. Prav tako tožnik niti ne zatrjuje, da bi bila s plačilnim(a) nalogom(a), na katerega se navezuje sklep z dne 21. 7. 2022, odmerjena sodna taksa naložena v plačilo tožniku.

10. V skladu s četrtim odstavkom 343. člena ZPP (v zvezi z drugim odstavkom 120. člena Zakona o zemljiški knjigi, ZZK-1, prvim odstavkom 42. člena Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1, in tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah, ZST-1) je pritožba (med drugim) nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, kot tudi če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. Pravni interes je splošna predpostavka za vsebinsko odločanje o pravnem sredstvu, ki je mogoče le, če je izkazano, da bi odločitev v primeru uspeha s pravnim sredstvom za vložnika pravnega sredstva pomenila neposredno in konkretno pravno korist. Kot je navedla že toženka, pritožbe kot rednega pravnega sredstva zoper sklep z dne 21. 7. 2022, torej nadaljnje pritožbe zoper sklep pritožbenega sodišča zakon ne predvideva (kar ni v neskladju s 25. členom Ustave, saj ta več od pritožbe ali drugega pravnega sredstva zoper odločitev o pravici oziroma obveznosti stranke ne zagotavlja), tožnik pa tudi ni bil stranka postopka, v katerem je bil izdan sklep z dne 21. 7. 2022, in ta sklep, ki ga želi izpodbijati, na njegov pravni položaj ne vpliva. Tožnik želi z vložitvijo pravnega sredstva dejansko doseči drugačno odločitev glede pravnega položaja nasprotnih udeležencev ZK postopka (njegovih otrok), medtem ko lastnega pravnega interesa za izpodbijanje sklepa z dne 21. 7. 2022 ne izkazuje. Njegovo pravno sredstvo zoper navedeni sklep, če bi ga tožnik vložil, bi zato pristojno sodišče moralo zavreči. Zato je utemeljena presoja toženke, da tožnik s pravnim sredstvom zoper sklep z dne 21. 7. 2022 nima verjetnih izgledov za uspeh in da tožnikovega pravnega sredstva zoper ta sklep ni razumno vlagati, kar pomeni, da ni izpolnjen objektivni pogoj iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP za dodelitev BPP, in je (že) iz tega razloga toženka obravnavano prošnjo pravilno zavrnila.

11. Sodišče je glede na navedeno tožbo zoper izpodbijano odločbo zavrnilo kot neutemeljeno (prvi odstavek 63. člena ZUS-1). Odločilo je na seji, brez glavne obravnave, saj, kot je razvidno iz predhodne obrazložitve, tisto dejansko stanje, ki je podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1), tožnik pa izvedbe glavne obravnave tudi ni zahteval. 1 Iz sklepa z dne 21. 7. 2022 in tudi tožbenih prilog izhaja, da gre za B. B., zato je sodišče zgornjo navedbo njenega priimka v izpodbijani odločbi štelo kot očitno pisno pomoto, ki na odločitev ne vpliva. 2 V skladu s 87. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) je lahko pooblaščenec pred višjim sodiščem samo oseba, ki ima opravljen pravniški državni izpit.