Jedro

Ker je tožnik na podlagi sklenitve prvega aneksa dosegel, kar je s tožbo zahteval, je tožbo umaknil takoj, ko je toženka zahtevek izpolnila. Zato je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP pravilno odločilo, da mu je toženka dolžna povrniti potrebne pravdne stroške, s čimer je torej štelo, da je bila tožba utemeljeno vložena. Da pa je tožnik tožbo sploh lahko vložil, je moral na podlagi petega odstavka 24. člena ZJU najprej vložiti pritožbo na Komisijo za pritožbe, ker je taka pritožba procesna predpostavka za sodno varstvo. Zato je tudi strošek te pritožbe potrebno šteti kot potreben in ga tožniku priznati.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se prvi odstavek sklepa sodišča prve stopnje spremeni tako, da se znesek 184,74 EUR zviša na znesek 327,52 EUR, ki ga je tožena stranka dolžna plačati tožniku v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati pritožbene stroške v znesku 142,78 EUR v 8 dneh, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je toženka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 184,74 EUR v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila, ter da toženka sama krije svoje stroške postopka.

2. Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da poleg že priznanih stroškov toženki naloži še plačilo predpravdnih stroškov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da je predpravdne stroške potrebno šteti kot stroške pravdnega postopka, saj je bila vložitev pritožbe na komisijo za pritožbe procesna predpostavka za tožbo. Tožnik je od toženke dobil v podpis aneks k pogodbi o zaposlitvi z dne 26. 6. 2018, skladno s katerim je bil od 28. 6. 2018 trajno premeščen na delovno mesto "policist SR" v uradniškem nazivu "policist SR I". S tem je dosegel to, kar je zahteval s tožbo in česar ne bi mogel doseči, če prej ne bi vložil pritožbe na komisijo in predmetne tožbe na sodišču. Priglaša pritožbene stroške.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo izpostavlja, da ne gre za izpolnitev tožbenega zahtevka. Z njim je tožnik izpodbijal sklep toženke o premestitvi in drugostopni sklep. Z aneksom k pogodbi o zaposlitvi izpodbijana sklepa nista bila razveljavljena ali nadomeščena, ampak se je z njima spremenilo delovno mesto in šifra le-tega, ker je bil tožnik premeščen na delovno mesto "policist SR" in nato z drugim aneksom na delovno mesto "višji policist". Navedena aneksa sta bila izdana v okviru implementacije Stavkovnega sporazuma in 110. člena ZODPol. Tožnik je za navedene premestitve vedel že pred vložitvijo tožbe, zaradi česar sta bili pritožba in tožba nepotrebni. Toženka predlaga, da se pritožba zavrne kot neutemeljena.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena in 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti.

6. Pritožba se sklicuje na pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, vendar ne navaja, katero kršitev naj bi sodišče storilo, niti ni tega mogoče ugotoviti iz vsebine pritožbe. Zato tega pritožbenega razloga pritožbeno sodišče ni moglo preizkusiti.

7. Pritožba pa utemeljeno uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da stroškov predpravdnega postopka tožniku ni priznalo, ker izpodbijana sklepa toženke nista bila razveljavljena in da v tem delu tožbenega zahtevka dejansko ni prišlo do umika tožbe zaradi izpolnitve. Navedeni zaključki pa niso pravilni.

Kot izhaja iz navedb v tožbi je bil tožnik zaposlen na delovnem mestu "policist SR" s šifro ..., s sklepom z dne 31. 7. 2017 pa je bil premeščen na delovno mesto "policist SR - NDM" s šifro .... Zoper ta sklep je vložil pritožbo, ki je bila s sklepom Komisije za pritožbe z dne 13. 9. 2017 zavrnjena. Nato je bila 27. 10. 2017 vložena tožba, s katero je tožnik zahteval razveljavitev sklepov toženke z dne 31. 7. 2017 in 13. 9. 2017 ter ponovno premestitev nazaj na delovno mesto "policist SR" z vsemi pravicami iz delovnega razmerja. Posebej je zahteval tudi plačilo stroškov predpravdnega postopka. Nato pa je bil tožnik z aneksom k pogodbi o zaposlitvi z dne 26. 6. 2017 ponovno premeščen na delovno mesto "policist SR", zaradi česar je z vlogo z dne 30. 8. 2018 tožbo umaknil. 8. Nepomembno je, da izpodbijana sklepa nista bila razveljavljena. Bistveno je, da je tožnik s sklenitvijo aneksa z dne 26. 6. 2017 dobil to, kar je v sporu zahteval. Prav tako ni pomembno (kar je toženka poudarjala ob podaji soglasja k umiku in v odgovoru na pritožbo), da je bil kasneje sklenjen še en aneks (kot posledica izpolnjevanj zavez iz socialnega partnerstva), s katerim je bil tožnik premeščen še na zahtevnejše delovno mesto. Ker je tožnik na podlagi sklenitve prvega aneksa dosegel, kar je s tožbo zahteval, je tožbo umaknil takoj, ko je toženka zahtevek izpolnila. Zato je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP pravilno odločilo, da mu je toženka dolžna povrniti potrebne pravdne stroške, s čimer je torej štelo, da je bila tožba utemeljeno vložena. Da pa je tožnik tožbo sploh lahko vložil, je moral na podlagi petega odstavka 24. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 63/2007 in nasl.) najprej vložiti pritožbo na Komisijo za pritožbe, ker je taka pritožba procesna predpostavka za sodno varstvo. Zato je tudi strošek te pritožbe potrebno šteti kot potreben in ga tožniku priznati.

9. Tožnik je stroške predsodnega postopka oziroma postopka pred Pritožbeno komisijo pravilno ovrednotil po določilih Odvetniške tarife (OT, Ur. l. RS, št. 2/2015 in nasl.) in mu je potrebno priznati še: sestava pritožbe 250 točk (5 tč. tar. št. 14), 2 % administrativnih stroškov (tretji odstavek 11. člena) ter 22 % DDV, kar skupaj znaša 142,78 EUR.

10. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče skladno s 3. točko 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in prvi odstavek izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje spremenilo tako, da se znesek 184,74 EUR zviša na znesek 327,52 EUR.

11. Ker je tožnik s pritožbo v celoti uspel, mu je toženka dolžna povrniti pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena in drugi odstavek 165. člena ZPP). Ti stroški na podlagi 155. člena ZPP znašajo: pritožba 250 točk (4. tč. tar. št. 15 v zvezi s 1. tč. tar. št. 15 OT), 2 % administrativnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV, skupaj 142,78 EUR.