Jedro

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

V inšpekcijski odločbi, s katero je naložena odstranitev nelegalne gradnje, obveznost ali pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

Ker revident pomembnega pravnega vprašanja ni konkretiziral in ni navedel sodnih odločb, od katerih naj bi odločitev odstopala, ni izkazal izpolnjenosti pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Zato, da bi bil izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, mora revident navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, in vse to tudi izkazati. Odstranitev nelegalne gradnje, ki je zakonsko določena posledica nedopustnega ravnanja zavezanca, sama zase po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ne predstavlja zelo hudih posledic

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (revident) vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na vse tri točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

2. O tožnikovi reviziji zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je Vrhovno sodišče že odločalo, in sicer s sklepom X Ips 767/2008 z dne 22. 4. 2009. Revizijo je zavrglo kot nedovoljeno, ker je odvetnik predložil le fotokopijo tožnikovega pooblastila. Zoper ta sklep Vrhovnega sodišča je revident vložil ustavno pritožbo, o kateri je Ustavno sodišče Republike Slovenije odločilo z odločbo, št. Up-858/2009-16 z dne 14. 6. 2012. S to odločbo je bil sklep Vrhovnega sodišča X Ips 767/2008 z dne 22. 4. 2009, razveljavljen in je bila zadeva vrnjena Vrhovnemu sodišču v novo odločanje, s stališčem, da je razlaga glede fotokopije pooblastila očitno napačna. Zato je revizijsko sodišče revizijo ponovno obravnavalo.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena v zvezi z določbami 104. in 105. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo tožene stranke, št. 0612-239/2006 z dne 20. 9. 2006, s katero je v izreku odločbe gradbenega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote Koper, št. 06122-1273/2006/10 z dne 24. 4. 2006, odpravila 4. točko izreka in jo nadomestila z novo 4. točko, v ostalem pa je pritožbo zavrnila. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ: odločil, da mora revident kot inšpekcijski zavezanec takoj po prejemu izpodbijane odločbe ustaviti gradnjo gospodarskega objekta z bivalnim prostorom na zemljišču parc. št. ... k. ... (1. točka izreka); v roku 30 dni po prejemu te odločbe odstraniti gospodarski objekt z bivalnim prostorom tlorisnih dimenzij 6,30 x 5,50 m (klet + pritličje + mansarda) ter nadstrešek ob gospodarskem objektu tlorisnih dimenzij 2,50 m x 5,00 m, vse skupaj na tam navedeni parceli ter vzpostaviti prejšnje stanje (2. točka izreka); inšpekcijskega zavezanca je opozoril, da se bo v primeru neizpolnitve odrejenih obveznosti iz 2. točke izreka te odločbe začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah (3. točka izreka) za nelegalno gradnjo je odredil prepovedi po 158. členu ZGO-1 (4. točka izreka); navedel je, da bo o stroških izdan poseben sklep in da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (5. in 6. točka izreka).

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/2008, Up-1124/2008, Up-1057/2008, Up-1186/2008 in Up-1808/2008) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

6. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR.

7. V obravnavni zadevi je predmet spora presoja zakonitosti odločbe o izrečenem inšpekcijskem ukrepu odstranitve nelegalne gradnje. V tej inšpekcijski odločbi obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre namreč le pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek (enako Ustavno sodišče v sklepu U-I-117/2009, Up-501/2009). Zato pogoj za dovoljenost revizije po citirani določbi ZUS-1 ni izpolnjen. Tako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo tudi v svojih številnih odločbah (npr. X Ips 100/2008, X Ips 233/2008).

8. Revident uveljavlja dovoljenost revizije tudi po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007, X Ips 286/2008, X Ips 655/2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o vprašanju, ki se nanaša na vsebino zadeve, pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007, X Ips 592/2007, X Ips 69/2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

9. Revident v obravnavani zadevi s sklicevanjem na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 in z navedbo, da so nekatera stališča, ki jih sodišče prve stopnje navaja, po revidentovi oceni v nasprotju s sodno prakso, ne da bi konkretiziral pomembno pravno vprašanje in izkazal obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse, ni zadostil standardu natančnosti in konkretiziranosti iz prejšnje točke obrazložitve tega sklepa. Zato revident ni izkazal izpolnjenosti pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 10. Revident uveljavlja tudi dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravno sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

11. Revident po presoji Vrhovnega sodišča trditvenega in dokaznega bremena v smislu 10. točke tega sklepa ni izpolnil. Odstranitev nelegalne gradnje, ki je zakonsko določena posledica nedopustnega ravnanja zavezanca, sama zase po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ne predstavlja zelo hudih posledic (npr. X Ips 225/2009). Z navedbami o prenehanju dejavnosti pridelave oljk in vina, o rubežu njegove plače za poplačilo izvršbe in z navedbami, da je večkrat poiskal zdravniško pomoč, pa je revident le pavšalno zatrjeval določene posledice, ki pa jih ni niti zadosti konkretiziral niti izkazal, da bi bila možna presoja o zelo hudih posledicah. Zato revident ni izkazal izpolnjenosti pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 12. Ker revident izpolnjenosti uveljavljanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

13. Ker je bila revizija zavržena, revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).