Jedro

Če je predmet vračanja premoženje društev, ta pa so bila civilnopravne osebe, potem je podana ovira za vračanje premičnin v naravi po določbi 3. odstavka 16. člena ZDen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 239/99-12 z dne 25.10.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 22.12.1998. Z njo je ta odločila, da se odpravi 2. točka izreka odločbe Upravne enote N.m. z dne 10.4.1998 (1. točka izreka) in da se navedena odločba dopolni tako, da se na koncu 1. točke izreka doda nov stavek, ki se glasi: zahtevek za vrnitev navedenih nepremičnin naravi se zavrne (2. točka izreka) ter da se pritožbi v ostalem obsegu zavrneta (3. točka izreka). Z odločbo prvostopnega organa je bilo v točki I odločeno, da mora zavezanec Slovenski odškodninski sklad (sedaj Slovenska odškodninska družba, v nadaljevanju SOD) upravičencu ... - ... v 3 mesecih po pravnomočnosti odločbe izročiti obveznice SOB v vrednosti 105.828,10 DEM kot odškodnino za podržavljene nepremičnine parc.št. 127 in 78 vl.št. 278 k.o. Š., v točki II pa, da znašajo stroški postopka 81.650 SIT in da mora upravičenec ta znesek nakazati v roku 8 dni od dneva pravnomočnosti te odločbe na žiro račun Upravne enote N.m. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje med drugim navaja, da sta upravna organa obeh stopenj pravilno presodila, da denacionalizacija nepremičnin, ki so predmet tega postopka, v naravi ni možna. Iz zemljiškoknjižnih podatkov namreč izhaja, da je na nepremičninah, vpisanih pri vl.št. 278 k.o. Š., že od leta 1954 vknjižena lastninska pravica za P. - Zvezo za ... Po določbi 3. odstavka 16. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) premoženja ni mogoče vrniti, če je na njem lastninska pravica fizičnih ali civilnih pravnih oseb. Tožeča stranka opira svoj tožbeni ugovor prav na navedeno določbo 3. odstavka 16. člena ZDen. Zatrjuje, da športna unija Slovenije ni z ničemer izkazala, da je pravni naslednik P. Slovenije, da je odločba Ministrstva za notranje zadeve z dne 15.7.1993 nična, ker je bila izdana po uveljavitvi ZDen, kakor tudi, da P. Slovenije ni civilnopravna oseba. Sodišče zavrača vse te tožbene ugovore. Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je bil P. Slovenije ob uveljavitvi ZDen vknjižen v zemljiški knjigi kot lastnik spornih nepremičnin ter da velja glede podatkov, ki so vpisani v zemljiški knjigi, vpisno načelo. Š. unija Slovenije je pravna naslednica P. Slovenije. Odločba Ministrstva za notranje zadeve z dne 15.7.1993, iz katere je razvidno, da se je takratni P. Slovenije samo preimenoval v naziv Š. unija Slovenije, ni nična. Ni šlo za prenos pravic oziroma za razpolaganje v smislu 88. člena ZDen. Pravilna je tudi ugotovitev tožene stranke, da sta bila P. Slovenije, kot tudi njegova pravna naslednica Š. unija Slovenije društvo in kot taki civilnopravni osebi. Tako po starem zakonu o društvih (Uradni list SRS, št. 37/74, 42/86 in Uradni list RS, št. 8-412/90), kot tudi po novem zakonu o društvih (ZDru, Uradni list RS, št. 60/95) so društva pravne osebe zasebnega prava. Kot civilnopravne osebe so društva po Zakonu o temeljnih lastninsko-pravnih razmerjih lahko imela na nepremičninah lastninsko pravico. V obravnavanem primeru na nepremičninah obstaja lastninska pravica civilnopravne osebe. Zato je podana ovira za vrnitev teh nepremičnin v last in posest po 3. odstavku 16. člena ZDen. Tožeča stranka je upravičena le do denacionalizacije v obliki odškodnine v obveznicah SOD (2. odstavek 2. člena ZDen). Tožeča stranka v tožbi podrejeno zahteva izplačilo odškodnine v obveznicah SOD, in sicer v višini 116.130,10 DEM, in ne tiste, ki je bila določena v denacionalizacijskem postopku. Pri tem pa niti ne pojasni, zakaj z določeno odškodnino ni zadovoljna oziroma, kaj naj bi bilo po njenem napačno ocenjeno.

Tožeča stranka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da njenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločitev. Zavezanec Š. z. Slovenije ni mogel dokazati, da je pravni naslednik P. Odločba z dne 15.7.1993 je bila izdana po uveljavitvi ZDen, ko ni bilo dovoljeno nobeno razpolaganje več z nepremičninami, ki so predmet denacionalizacije. Zato je nična. Šele s to odločbo je bil odrejen vpis v register društev. Zavezanec ni z ničemer izkazal, da je bil dne 7.12.1991, ko je pričel veljati ZDen, vpisan v register društev, in da je bil res civilnopravna oseba. Tožeča stranka to ves čas ponavlja, vsi državni organi pa to ignorirajo. Civilnopravno osebnost je potrebno nedvomno izkazati z aktom o registraciji. Navedena odločba ne zadošča. Ni dokaz o tem, da je bil zavezanec v času uveljavitve ZDen civilnopravna oseba. Od 6.12.1991 je bil zemljiškoknjižni lastnik P.- ..., čigar nepremičnine se po vsej Sloveniji vračajo v naravi. Konkretni primer ne more biti izjema. Zato tožeča stranka zahteva vračilo v naravi. Podrejeno se ne strinja z višino določene odškodnine in vztraja pri znesku 116.130,10 DEM, v skladu s cenitvijo v spisu. V celoti se sklicuje na prvo cenitveno poročilo, iz katerega je razvidno, da upravičencu pripada znesek 116.130,10 DEM. Ne drži, da ni pojasnila, kaj ni bilo pravilno ocenjeno.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V 3. odstavku 16. člena ZDen je kot ovira za vrnitev v naravi določena tudi lastninska pravica civilnopravnih oseb. Določbo je treba uporabljati glede na čas njene uzakonitve, ko so se za civilnopravne osebe štela tudi društva. Glede teh je treba upoštevati, da so lahko imela na sredstvih lastninsko pravico. Za svojo ugotovitev, da gre tako pri P. Slovenije kot pri njegovi pravni naslednici Š. uniji Slovenije za društvo in kot tako za civilnopravno osebo, je v skladu z obema zakonoma o društvih, na katere se sklicuje sodišče prve stopnje, to sodišče navedlo pravilne razloge v obrazložitvi svoje sodbe. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tudi ostale tožbene ugovore tožeče stranke (o ničnosti, kršitvi 88. člena ZDen in druge). Razlogi izpodbijane sodbe so skladni s podatki spisov. Na drugačno odločitev pritožbenega sodišča tudi ne more vplivati pavšalni, nekonkretizirani in z nobenim dokazom podprt ugovor o splošnem vračanju nepremičnin istega zavezanca po vsej Sloveniji. Ker enake ugovore ponavlja tudi v pritožbi, se glede teh pritožbenih ugovorov sodišče sklicuje na razloge izpodbijane sodbe. Glede pritožbenega ugovora v zvezi z višino odškodnine v obveznicah SOD pritožbeno sodišče še navaja, da sta bili v upravnem postopku izdelani dve cenitvi. Tožeča stranka k dopolnjeni cenitvi ni dala nobenih konkretnih pripomb, niti v pritožbi niti v tožbi. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno in s pravilnimi razlogi zavrnilo tudi ta tožbeni ugovor.

Ker niso podani ne uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.