Jedro

Odločba davčnega organa je postala izvršljiva že pred vložitvijo tožbe v obravnavani zadevi in ker je tudi sodba, s katero je bilo tožencu naloženo, da je dolžan davčni dolg skupaj z obračunanimi obrestmi tožeči stranki poravnati, postala pravnomočna pred odločbo Ustavnega sodišče, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da navedena ustavna odločba na obravnavani postopek ne more vplivati. Njena veljavnost učinkuje le na tista pravna razmerja, o katerih do 09.10.2004 še ni bilo pravnomočno odločeno.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je v uvodoma navedeni pravdni zadevi izdalo zamudno sodbo, s katero je toženi stranki naložilo plačilo zneska 6.476.067,75 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.09.2000 dalje do plačila ter povrnitev pravdnih stroškov v višini 75.600,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Z izpodbijanim sklepom, ki je predmet presoje pritožbenega sodišča v zdajšnji fazi postopka, pa je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožene stranke za obnovo postopka ter v posledici take odločitve naložilo toženi stranki, da je dolžna tožeči stranki povrniti 235.620,00 SIT stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa do plačila.

Zoper sklep se pritožuje toženec po pooblaščencu, predlaga spremembo sklepa tako, da se obnova postopka dovoli, podrejeno pa, da se sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožba navaja, da je sodišče prve stopnje z zamudno sodbo v obravnavani zadevi odločalo o obveznosti toženca in ne zgolj o njegovem pravnem nasledstvu na podlagi zakonske fikcije iz 27.čl. Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) in s tem v zvezi o odgovornosti družbenika za obveznosti družbe, izbrisane iz sodnega registra. Toženec najprej izpostavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo zavreči kot to izhaja tudi iz odločbe Vrhovnega sodišča z dne 06.06.2002 opr.št. II Ips 20/2002. V nadaljevanju pritožbe pa poudarja, da ustavna odločba z dne 23.09.2004 opr.št. U-I-356/02 učinkov razveljavitve Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP) ne oža zgolj na primere pravnomočnih odločitev davčnih organov, temveč se njeni učinki skladno s 44.čl. Zakona o ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) širijo na vse odprte postopke, iz katerih še seva neustavnost. Med pravdnima strankama je na podlagi sklepa o izvršbi z dne 18.06.2002 v teku izvršilni postopek, ki pa še ni pravnomočno končan. Ker ima citirana ustavna odločba učinek razveljavitve Zakona o davčnem postopku za vse odločbe, ki temeljijo na zakonski neskladnosti in na vse postopke, ki ob uveljavitvi novega Zakona o davčnem postopku še niso bili pravnomočno končani, pomeni vztrajanje pri opisani izvršbi kršitev ustavnih pravic. Obnova predmetnega postopka je edini možni način, da toženec doseže odpravo neustavnosti izvršilnega naslova in tudi izvršilnega postopka. Predlaga še, naj se ga oprosti plačila stroškov postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka je v tej pravdi od tožene stranke terjala plačilo davčnega dolga, ki je bil ugotovljen s pravnomočno in dokončno odločbo Ministrstva za finance, DURS N. z dne 14.01.1998 in naložen v plačilo družbi I. d.o.o. Ta odločba je postala dokončna 17.02.1998, zatem pa je bil 18.09.2000 sestavljen seznam zaostalih davčnih obveznosti, v katerem so bile poleg glavnice obračunane tudi zakonske zamudne obresti. Tožeča stranka je, ker je bila družba I. izbrisana iz sodnega registra, na podlagi fikcije iz 27.čl. ZFPPod o odgovornosti družbenika za obveznosti družbe, vložila zoper toženca tožbo za plačilo davčnega dolga družbe in sodišče prve stopnje je na podlagi te tožbe izdalo zamudno sodbo, ki je postala 11.05.2001 pravnomočna. Na njeni podlagi je Okrajno sodišče v N. 18.06.2002 izdalo sklep o izvršbi in prav zaradi izterjave terjatve v izvršilnem postopku je toženec predlagal v obravnavani pravdi obnovo postopka, ki jo je utemeljeval z odločbo Ustavnega sodišča z dne 23.09.2004, s katero je bilo ugotovljeno, da je Zakon o davčnem postopku v zvezi z začetkom teka zamudnih obresti od dolga davčnega zavezanca v neskladju z Ustavo. Ustavno sodišče je določilo tudi način izvršitve odločbe in sicer tako, da bodo posledice ugotovljene neustavnosti odpravljene (le) v postopkih, ki ob uveljavitvi ZDavP-1 še niso bili pravnomočno končani, saj se te zadeve na podlagi 406.čl. ZDavP-1 končajo po določbah prejšnjega ZDavP. Za te primere je bilo določeno, da bodo zamudne obresti davčnega zavezanca bremenile šele z dnem izvršljivosti odločbe o odmeri davka. Ker je v obravnavanem primeru odločba davčnega organa postala izvršljiva že pred vložitvijo tožbe v obravnavani zadevi in ker je tudi sodba, s katero je bilo tožencu naloženo, da je dolžan davčni dolg skupaj z obračunanimi obrestmi tožeči stranki poravnati, postala pravnomočna pred odločbo Ustavnega sodišče, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da navedena ustavna odločba na obravnavani postopek ne more vplivati. Njena veljavnost učinkuje le na tista pravna razmerja, o katerih do 09.10.2004 še ni bilo pravnomočno odločeno. Zato je tudi pravilno zaključilo, da izdaja citirane ustavne odločbe ne bi mogla privesti do izdaje ugodnejše odločbe za toženo stranko, kar pomeni, da tožena stranka v predlogu za obnovo postopka ni navedla tako dejstvo, ki bi lahko bilo podlaga za obnovo postopka. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2.tč. 365.čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP).