Jedro

Upoštevajoč da nasprotni udeleženec sporne nepremičnine uporablja na podlagi dogovora s solastniki ter da je na podlagi dogovora obnovil stanovanjsko hišo in ostale objekte, ki so predmet ureditve razmerij med udeleženci postopka ter da je v teku tudi nepravdni postopek za delitev stvari, ni zadoščeno pravnemu standardu očitne krivice, ki bi utemeljevala izdajo začasne odredbe.

Regulacijsko začasno odredbo je dopustno izdati le v primerih, ko je to edini možen način za preprečitev ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Tega pogoja pa predlagana začasna odredba ne vsebuje. Plačilo uporabnine v zameno za izključno rabo nepremičnine namreč ne more vplivati na pravni položaj predlagateljev v postopku, ki ureja razmerja med solastniki oz. ne preprečuje nevarnosti, da sodno varstvo tekom postopka ne bi doseglo svojega namena.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu v I. in II. točki izreka spremeni tako, da se predlog za izdajo začasne odredbe v celoti zavrne.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe ter med udeleženci glede upravljanja in uporabe nepremičnin parc. št. 284, 285, 286, 287, 288 in 879/2 k.o. X. začasno uredilo razmerje tako, da se prvemu nasprotnemu udeležencu F. P. dovoli izključna raba navedenih nepremičnin, hkrati pa se mu naloži, da od dneva izdaje začasne odredbe plačuje mesečno najemnino in sicer predlagateljem A. P. 123,46 EUR, I. M. D. 82,30 EUR, L. M. 123,46 EUR, M. P. M. 123,46 EUR, A. D 41,15 EUR in M. P. 111,11 EUR za koledarski mesec do 15. dne v tem koledarskem mesecu, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila (I. točka izreka sklepa.) Trajanje izdane začasne odredbe je omejilo do pravnomočne rešitve predhodnega vprašanja glede lastništva spornih nepremičnin v pravdni zadevi Okrajnega sodišča v Litiji P 50/2009 tožeče stranke F. P. zoper ostale udeležence nepravdnega postopka N 13/2009 (II. točka izreka sklepa). Predlog za izdajo začasne odredbe v delu, da mora prvi nasprotni udeleženec plačevati mesečno najemnino tudi ostalim nasprotnim udeležencem ter predlog, da začasna odredba velja do pravnomočno končanega postopka med istimi udeleženci zaradi razdelitve solastnine je zavrnilo (III. in IV. točka izreka sklepa).

2.Zoper I. in II. točko izreka sklepa se iz razloga kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava pritožuje prvi nasprotni udeleženec s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da predlog za izdajo začasne odredbe zavrne, podrejeno pa, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je lastninska pravica predlagateljev verjetno izkazana. Lastninska pravica predlagateljev je namreč sporna. Prvi nasprotni udeleženec predmetne nepremičnine uporablja že vse od leta 1965 kot izključni uporabnik, kar potrjuje dogovor o izključnosti njegove lastninske pravice ali vsaj pravice do izključne uporabe nepremičnin. Med udeleženci postopka namreč poteka pravda glede lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet tega postopka. Predlagatelji niso zatrjevali, da si je prvi nasprotni udeleženec nepremičnino nenadoma samovoljno prisvojil. Uporaba, ki traja že 47 let, ne more predstavljati znatne premoženjske škode, ne samovolje in ne očitne krivice. Predlagatelji so v konkretnem primeru zatrjevali zgolj krivičnost položaja, niso pa navedli oziroma izkazali, da naj bi jim nastala nenadomestljiva škoda oziroma, da brez izdaje začasne odredbe namena sodnega varstva, kljub morebitni pozitivni odločbi o zahtevku, ne bi mogli več doseči. Prav tako niso navedli in izkazali, da je mogoče učinke začasne odredbe odpraviti, če je kasneje razveljavljena. Uporaba nepotrošne stvari – nepremičnine, ne more predstavljati škode, ki ne bi bila nadomestljiva. Prvi nasprotni udeleženec izpodbija odločitev tudi glede višine najemnine. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo dejstva, da je prvi nasprotni udeleženec sam, z lastnimi sredstvi adaptiral objekte na nepremičninah, zato ni dopustno, da se mu naloži plačilo najemnine od povečane vrednosti nepremičnin. Sodišče bi moralo v sklepu, s katerim je odločilo o načinu uporabe stvari v solastni ni, odločiti tudi v kakšnem sorazmerju nosijo solastniki stroške vzdrževanja, upravljanja in uporabe.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Sodišče lahko na predlog udeleženca izda začasno odredbo o ureditvi razmerij, če to zahtevajo okoliščine primera, zlasti zato, da bi se preprečila znatna premoženjska škoda, samovolja ali očitna krivica za posamezne solastnike oziroma uporabnike (prvi odstavek 114. člena Zakona o nepravdnem postopku – v nadaljevanju ZNP). Ker je ureditev pravnega razmerja v nepravdnih postopkih praviloma v korist obeh strank, izdaja začasne odredbe v smislu začasne ureditve spornega razmerja narekuje restriktiven pristop, ki se odraža v tem, da se ureditvene začasne odredbe izdajajo le v nujnih primerih. Glede na to, da je v konkretni zadevi vložen tudi predlog za delitev stvari, ima ureditev medsebojnih razmerij lahko le naravo začasnosti, zato je pri vprašanju utemeljenosti in potrebnosti predlagane začasne odredbe v tem postopku potreben še strožji pristop.

5.Iz zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da so udeleženci postopka solastniki nepremičnin, ki so predmet tega postopka za ureditev razmerij med solastniki (priloga A2). Pravilno je zato stališče sodišča prve stopnje, da so predlagatelji s stopnjo verjetnosti dokazali, da imajo na nepremičninah, ki so predmet postopka za ureditev razmerij med solastniki, solastninsko pravico.

6.Predlagatelji so predlog za izdajo začasne odredbe utemeljevali s tem, da je trenutno stanje za ostale solastnike krivično, saj manjšinski solastnik izključno sam uporablja in uživa solastne nepremičnine, preostali solastniki pa od tega nimajo prav nobene koristi, zato so predlagali, da sodišče začasno uredi razmerje med udeleženci postopka tako, da prvi nasprotni udeleženec predlagateljem plačuje najemnino za uporabo nepremičnin, ki so predmet postopka.

7.Upoštevajoč okoliščine konkretnega primera, in sicer da nasprotni udeleženec sporne nepremičnine uporablja na podlagi dogovora s solastniki ter, da je na podlagi dogovora obnovil stanovanjsko hišo in ostale objekte, ki so predmet ureditve razmerij med udeleženci postopka ter da je v teku tudi nepravdni postopek za delitev stvari, ni zadoščeno pravnemu standardu očitne krivice, ki bi utemeljevala izdajo začasne odredbe.

8.Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbenim stališčem, da predlagana začasna odredba tudi ni v varstvu obstoječega stanja oziroma pravne sfere predlagateljev. Regulacijsko začasno odredbo je dopustno izdati le v primerih, ko je to edini možen način za preprečitev ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Tega pogoja pa predlagana začasna odredba ne vsebuje. Plačilo uporabnine v zameno za izključno rabo nepremičnine namreč ne more vplivati na pravni položaj predlagateljev v postopku, ki ureja razmerja med solastniki oz. ne preprečuje nevarnosti, da sodno varstvo tekom postopka ne bi doseglo svojega namena.

9.Glede na navedeno je višje sodišče v skladu s 3. točko 365. člena in 5. alinejo 358. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pritožbi v izpodbijanem delu ugodilo ter sklep spremenilo tako, da je predlog za izdajo začasne odredbe v celoti zavrnilo.