Jedro

Ob upoštevanju, da je podana verjetnost na stopnji utemeljenega suma, da je obdolženec storil sedem umorov, ni pa še dovolj pojasnjeno zakaj, ni mogoče izključiti možnosti, da bi takšna ali podobna dejanja na prostosti ponovil.

Izrek

Obdolženemu I. R. se pripor podaljša iz razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku do vključno 30. 9. 2015.

Obrazložitev

A. 1. Zoper I. R. je v teku kazenska preiskava zaradi kaznivih dejanj ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), sedmih kaznivih dejanj umora po 4. točki 116. člena KZ-1, devetih kaznivih dejanja neupravičenega slikovnega snemanja po prvem odstavku 138. člena KZ-1 ter kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja ali pravic uradne osebe po drugem v zvezi s prvim odstavkom 257. člena KZ in sedmih kaznivih dejanj omogočanja uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu po drugem v zvezi s prvim odstavkom 187. člena KZ-1. Obdolžencu je bila 18. 5. 2015 odvzeta prostost, naslednji dan pa je preiskovalna sodnica zanj odredila pripor iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki je bil kasneje s sklepom izvenobravnavnega senata Okrožnega sodišča v Ljubljani podaljšan do 18. 8. 2015. 2. Okrožna državna tožilka je 7. 8. 2015 pri Okrožnem sodišču v Ljubljani podala predlog, naj se obdolžencu pripor podaljša iz že navedenega pripornega razloga še za tri mesece. V predlogu navaja, da je sklep o uvedbi preiskave zoper obdolženca pravnomočen in ocenjuje, da so v preiskavi izvedena preiskovalna dejanja dejansko podlago za ta sum še utrdila. Okrožna državna tožilka meni, da je še vedno podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti, saj se razlogi, zaradi katerih je bil pripor odrejen in podaljšan, do sedaj niso v ničemer spremenili. Obdolženemu zdravniška licenca ni bila odvzeta, tako da lahko opravlja dela zdravnika doma ali v tujini, zato možnosti ponovitve istovrstnih kaznivih dejanj ni mogoče izključiti. Okrožna državna tožilka še poudarja, da postopek zoper obdolženca teče zaradi izjemno hudih kaznivih dejanj zoper življenje ljudi, zato za „odreditev pripora po mnenju tožilstva zadostuje manjša ugotovljena stopnja verjetnosti ponovitve“. Navaja še, da dokler ima obdolženec zdravniško licenco, ima tudi objektivno možnost izdajanja receptov za zdravila, ki so razvrščena med prepovedane droge. Obdolženčeva vztrajnost pri predpisovanju oziroma izdajanju receptov tudi v času, ko je že vedel, da zoper njega teče predkazenski postopek, pa kaže tudi na to, da bi izvrševanje tovrstnih kaznivih dejanj še ponavljal oziroma ga ne bi opustil, če pripor zoper njega ne bi bil odrejen. Državna tožilka zaključuje s predlogom, naj sodišče obdolžencu pripor podaljša. 3. Zagovornik obdolženca odvetnik M. K. predlogu tožilstva ugovarja in Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pripora obdolžencu ne podaljša. Zagovornik opozarja, da tožilka priporni razlog utemeljuje s stališčem, da ima obdolženec licenco zdravnika oziroma, da mu ta še ni bila odvzeta, da pa je položaj z licenco obdolženca spremenjen, saj je Zdravniška zbornica Slovenije sprejela sklep o uvedbi postopka za ugotavljanje morebitne večje strokovne pomanjkljivosti ali napake pri delu, kar je pogoj za začasen ali trajen odvzem zdravniške licence. Sklep je bil objavljen in posredovan vsem članom Zdravniške zbornice Slovenije. Zagovornik meni, da ni možnosti, da bi obdolženec na prostosti delal kot zdravnik, obdolženec tudi sam izjavlja, da do pravnomočne odločitve sodišča v zadevi ne bo iskal službe v zdravstvu, zato niso podane okoliščine, ki bi kazale na nevarnost, da bi obdolženec lahko kaznivo dejanje ponovil. V drugem delu odgovora zagovornik kritično ocenjuje tako delovanje tožilstva kot sodišča pri izvedbi preiskave, predvsem glede vprašanja angažiranja ustreznih strokovnjakov - izvedencev, ki jih je predlagala obramba. Zagovornik v odgovoru na predlog tožilstva prilaga prevod članka, ki se nanaša na ravnanje zdravnikov glede predvidevanja bolečin ter stiske po izklopu mehanske ventilacije ob koncu življenja v enoti intenzivne terapije in opozarja na literaturo in strokovnjake, ki bi lahko pojasnili strokovne dileme, povezane z inkriminiranim delovanjem obdolženca v zvezi s pacienti, ki naj bi jim bilo odvzeto življenje.

4. Okrožna preiskovalna sodnica je v pojasnilu, podanem v skladu s tretjim odstavkom 205. člena ZKP navedla, da bo v preiskavi potrebno zaslišati še 8 prič ter ponovno obdolženca, ki želi podati zagovor. Izvedenec klinične psihologije naj bi mnenje izdelal predvidoma do 16. 9. 2015, izvedenec medicinske stroke, ki je bil postavljen dne 12. 8. 2015, pa bo pričel z delom 20. 8. 2015. Ocenjuje, da bo preiskava zaključena v začetku novembra 2015. B.

5. Zoper obdolženca je v teku kazenska preiskava poleg drugih dejanj tudi za kazniva dejanja umora po 4. točki 116. člena KZ-1, za kakršna je predpisana kazen najmanj petnajst let in kazniva dejanja omogočanja uživanja prepovedanih drog po drugem in prvem odstavku 187. člena KZ-1, za kakršna je predpisana kazen od enega do dvanajst let zapora in je tako izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 205. člena ZKP, po katerem sme senat Vrhovnega sodišča podaljšati pripor še za tri mesece, če teče postopek za kazniva dejanja, za katero je v zakonu predpisana kazen zapora nad pet let. 6. Za kazniva dejanja po prvem odstavku 251. člena, prvem odstavku 138. člena in prvem in drugem odstavku 257. člena KZ-1 so predpisane nižje kazni od petih let zapora, zato glede na navedeno določbo kazenskega postopka pripora za ta dejanja nad tri mesece v fazi postopka pred vložitvijo obtožnega akta ni mogoče podaljšati.

7. Sum, da je obdolženec storil sedem kaznivih dejanj umora po 4. točki 116. člena KZ-1, je utemeljen s pravnomočnim sklepom o uvedbi kazenske preiskave. Pritrditi je potrebno stališču državne tožilke v predlogu, da v kazenski preiskavi izvedena preiskovalna dejanja niso oslabila dejanske podlage, na kateri sloni sklep o utemeljenosti suma.

8. Nevarnosti, da bi obdolženec ponovil kazniva dejanja zoper življenje, kakršna se mu očitajo, zaenkrat ni mogoče izključiti. Očitek pravnomočnega sklepa o preiskavi obdolžencu je tudi, da je kot zdravnik sedmim osebam - pacientom vzel življenje, ta dejanja pa je izvrševal iz morilske sle. Po ugotovitvah sklepa o preiskavi se kot motiv kaže predvsem to, da je občutil moč, da lahko upravlja z življenjem in smrtjo, oziroma da je tako ravnal iz želje in sle po jemanju življenja hudo bolnim pacientom. Obstoj takega motiva sproža vrsto vprašanj, povezanih z mentalnimi in intelektualnimi sposobnostmi oziroma osebnostnimi in značajskimi lastnostmi obdolženca. Na ta vprašanja lahko odgovori samo nekdo, ki ima potrebno strokovno znanje, zato je sodišče odredilo izvedenstvo kliničnega psihologa za ugotovitev oziroma presojo pomembnih dejstev, na podlagi katerih bo sodišče, če bo ugotovilo, da je obdolženec sedmim pacientom odvzel življenje, lahko presodilo tudi, ali je to storil iz morilske sle. Kot rečeno, ob upoštevanju, da je podana verjetnost na stopnji utemeljenega suma, da je obdolženec to storil, ni pa še dovolj pojasnjeno zakaj, ni mogoče izključiti možnosti, da bi takšna ali podobna dejanja na prostosti ponovil. Vrhovno sodišče je v zvezi s to zadevo že v sodbi XI Ips 17744/2015 z dne 16. 6. 2015 v zvezi s ponovitveno nevarnostjo kaznivih dejanj umora ugotovilo, da izvršitev takšnih dejanj ni nujno zvezana s statusom zdravnika, ki pa ga obdolženec vendarle še ima. Če se izkaže, da gre pri obdolžencu za specifično psihično strukturo, ki je vplivala na odločitve za izvršitev kaznivih dejanj, potem, že zopet poudarjeno, zaenkrat ni mogoče izključiti možnosti, da bi si obdolženec tako ali drugače našel priložnost, da ponovi dejanja, h katerim naj bi ga gnala morilska sla.

9. Obstoj utemeljenega suma, da je obdolženec storil sedem umorov pacientov iz morilske sle narekuje tudi ugotovitev, da je pripor za zagotovitev varnosti ljudi neogiben in sorazmeren ukrep, ki ga ni mogoče nadomestiti z blažjim ukrepom.

10. Kazenska preiskava zoper obdolženca še ni končana, predvsem še ni pridobljen izvid in mnenje izvedenca - kliničnega psihologa, zaslišane pa še niso bile številne priče in obdolženec, ki želi biti ponovno zaslišan, da bo podal svoj zagovor, svoje delo pa mora opraviti tudi izvedenec medicinske stroke. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je treba poizkusiti pospešiti delo izvedenca klinične psihologije, saj utegnejo biti njegove ugotovitve pomembne za presojo zadeve, enako velja za izvedenca medicinske stroke, zato pripora ni podaljšalo za tri mesece, kot to predlaga državna tožilka, ampak do 30. septembra 2015. V tem času bo mogoče po oceni Vrhovnega sodišča opraviti navedena preiskovalna dejanja, tako da bo državna tožilka lahko sprejela odločitev v skladu z določbo drugega odstavka 184. člena ZKP.