Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dolžnik s pritožbo ugodnejše odločitve ni mogel doseči. Sklep je namreč izdan na podlagi drugega odstavka 62. člena ZIZ, ki v primeru vložitve obrazloženega ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine določa le eno možnost odločitve izvršilnemu sodišču, to je, da sodišče razveljavi sklep o izvršbi in odloči, da sodišče nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, če je za to pristojno, če pa za postopek ni več pristojno, pa se v istem sklepu izreče za nepristojno in zadevo odstopi pristojnemu sodišču. Sicer pa sestavo sodišča določa ZIZ kot specialni predpis za izvršilni postopek, ki med drugim določa, da sodniški pomočniki lahko po odredbi sodnika odločajo tudi o ugovorih zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. V konkretnem spisu je taka odredba podana.
Pritožba se zavrne in sklep potrdi.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pritožbo dolžnika zoper svoj sklep z dne 8. 5. 2024 kot nedovoljeno zavrglo.
2.Zoper navedeni sklep je dolžnik vložil pritožbo, v kateri navaja, da se ne strinja s zaključki sodišča, da gre za pomanjkanje pravnega interesa za vložitev pritožbe, ker je sodišče s sklepom z dne 8. 5. 2024 v celoti razveljavilo sklep o izvršbi z dne 26. 2. 2024 in posledično navedlo, da odločitev za pritožnika ne more biti ugodnejša. Ponavlja pritožbene trditve s svoje pritožbe z dne 5. 6. 2024. Trdi, da je v primeru odstopa zadeve zaradi krajevne pristojnosti potrebno izdati poseben procesni sklep. Sodišče se v sklepu z dne 5. 8. 2024 niti z besedo ali materialnim dokazom ni opredelilo do dejstva, ali so izkazani zakonski pogoji za izdajo sklepa po sodniški pomočnici. Meni, da višja sodniška pomočnica ni pristojna odločati o ugovoru zoper sklep o izvršbi. Meni, da pravni pouk tudi ni v skladu z določili ZPP. Opozarja na četrti odstavek 53. člena Zakona o sodiščih, ki določa, da je vselej dovoljena pritožba na vsako odločitev višjega sodniškega pomočnika, o kateri pa odloča sodnik posameznik. Prav tako 53.a člen Zakona o sodiščih določa pristojnosti sodniških pomočnikov.
3.Pritožba ni utemeljena.
4.Izpisa sodišča prve stopnje izhajajo naslednja procesna dejanja sodišča in strank:
-dne 26. 2. 2024 upnik vloži predlog za izvršbo;
-dne 26. 2. 2024 sodišče prve stopnje izda sklep o izvršbi;
-dne 26. 3. 2024 dolžnik vloži ugovor;
-dne 8. 5. 2024 okrajna sodnica Mojca Poznik Radelj izda odredbo, da naj sodniški pomočnik odloči o ugovoru;
-dne 8. 5. 2024 sodišče prve stopnje po sodniški pomočnici s sklepom odloči o ugovoru v skladu z drugim odstavkom 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju;
-dne 5. 6. 2024 pošlje dolžnik pravočasno priporočeno pritožbo zoper sklep;
-dne 19. 6. 2024 okrajna sodnica odloči o pritožbi dolžnika zoper sklep z dne 8. 5. 2024.
5.Glede na tak potek procesnih dejanj tako strank kot sodišča je odločitev v izpodbijanem sklepu z dne 19. 6. 2024 pravilna tudi ob upoštevanju četrtega odstavka 53.a člena Zakona o sodiščih. Četrti odstavek 53. a člena Zakona o sodiščih določa, da je zoper odločitev, ki jo izda samostojni sodniški pomočnik oziroma višji sodniški pomočnik, vselej dovoljeno pravno sredstvo, v petem odstavku pa določa, da o pravnem sredstvu odloči sodnik istega sodišča. V konkretnem primeru je torej sodnica sodišča prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločila o pritožbi dolžnika zoper sklep z dne 8. 5. 2024, izdanem po samostojni sodniški pomočnici. Res je glede na četrti odstavek 53.a člena Zakona o sodiščih pritožba dovoljena, vendar pa je v okviru preizkusa predpostavk pritožbe obstoj le teh potrebno presojati v skladu z določili Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ob smiselni uporabi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Tako 343. člen ZPP določa, da je potrebno pri odločanju o pritožbi upoštevati, ali ima pritožnik pravni interes za pritožbo. Pravni interes je podan, če lahko pritožnik zase doseže ugodnejšo odločbo. Ob upoštevanju odločitve, da dolžnik s pritožbo zoper sklep z dne 6. 5. 2024 ugodnejše odločitve ni mogel doseči, je izpodbijana odločitev pravilna. Sklep z dne 8. 5. 2024 je namreč izdan na podlagi drugega odstavka 62. člena ZIZ, ki v primeru vložitve obrazloženega ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine določa le eno možnost odločitve izvršilnemu sodišču, to je, da sodišče razveljavi sklep o izvršbi in odloči da sodišče nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, če je za to pristojno, če pa za postopek ni več pristojno, pa se v istem sklepu izreče za nepristojno in zadevo odstopi pristojnemu sodišču. Prav tako odločitev pa je, potem ko je presodilo, da je dolžnikov ugovor zadostil pravnemu standardu obrazloženega ugovora, sodišče prve stopnje v tej fazi postopka sprejelo v sklepu z dne 8. 5. 2024. Glede na navedeno je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik ugodnejše odločitve zase ne more doseči, v takem primeru pa nima pravnega interesa za pritožbo.
6.Vse pritožbene trditve, ki jih podaja dolžnik v pritožbi, zato na drugačno odločitev ne morejo vplivati. Ne glede na navedeno pa višje sodišče pri dolžniku, ki je pravni laik, še pojasnjuje, da že drugi odstavek 62. člena, ki je ob pravilni smiselni uporabi 15. člena ZIZ, specialni procesni zakon glede na določila ZPP, določa, da se hkrati, ko se odloča o ugovoru, odloča v primeru nepristojnosti tudi o odstopu zadeve v nadaljnje postopanje krajevno in stvarno pristojnemu pravdnemu sodišču sodišču ter zato posebnega samostojnega procesnega sklepa ni potrebno izdati.
7.Prav tako na tem mestu višje sodišče pritožniku pojasnjuje, da ne drži očitana pritožbena trditev, da je sklep z dne 8. 5. 2024 izdala in podpisala nepristojna oseba. Sestavo sodišča določa 6. člen ZIZ kot specialni predpis za izvršilni postopek, ki med drugim v 4. alineji drugega odstavka določa, da sodniški pomočniki lahko po odredbi sodnika odločajo tudi o ugovorih zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. V konkretnem spisu je taka odredba podana dne 8. 5. 2024, kot je razvidno iz spisa sodišča prve stopnje.
8.Posledično tudi ne držijo trditve, da je bil podan napačni pravni pouk v sklepu z dne 8. 5. 2024, o pritožbi dolžnika pa je pravilno odločala sodnica prve stopnje s sklepom z dne 19. 6. 2024.
9.Ker niso podani ne pritožbeni razlogi ne razlogi, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo.
-------------------------------
1Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 6, 6/2, 6/2-4, 62, 62/2 Zakon o sodiščih (1994) - ZS - člen 53a, 53a/4