Jedro

Ločitvena pravica lahko po zakonu obstaja le na premoženju stečajnega dolžnika, ne pa tudi na premoženju, na katerem ima kdo drug lastninsko pravico. Že zato bi bilo edino logično, da bi upravitelj, ki je pritožnici priznal izločitveno pravico, prerekal ločitveno pravico DUTB na isti nepremičnini. Upniki stečajnega dolžnika pač ne morejo biti v stečajnem postopku poplačani iz premoženja, ki ni v lasti dolžnika.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v 1. točki izreka v delu, ki se nanaša na napotitev pritožnice na vložitev tožbe v zvezi z neobstojem ločitvene pravice upnika DUTB, Ljubljana, na nepremičnini ID znak 000, razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o preizkusu terjatev (med drugim) pritožnico napotilo na vložitev tožbe za neobstoj ločitvene pravice upnika DUTB.

2. Zoper navedeni sklep se je upnica pravočasno pritožila. Navaja, da je lastnica sporne nepremičnine in ji je bila izločitvena pravica v celoti priznana. V zvezi s to nepremičnino je DUTB prijavila terjatev in ločitveno pravico, ki jo je upravitelj priznal, sama pa je vložila ugovor o prerekanju ločitvene pravice in opozorila, da ne more biti več predmet presoje v stečajnem postopku nad dolžnikom, ker ni del stečajne mase in bi jo moral prerekati že upravitelj. Okrajno sodišče v Cerknici je tudi že izdalo zemljiškoknjižni sklep, s katerim je bila pritožnica vknjižena kot lastnica te nepremičnine z začetkom učinkovanja vpisa dne 10. 3. 2016. Ta nepremičnina torej ne more služiti poplačilu dolžnikovih terjatev in DUTB na njej nima ločitvene pravice. Zato nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje o napotitvi na pravdo.

3. Upravitelj se je izjavil o pritožbi, da je moral priznati tako izločitveno pravico pritožnice kot ločitveno pravico DUTB, je pa pritožnica zaplet povzročila z odlašanjem z vpisom v zemljiško knjigo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ločitvena pravica je pravica upnika do plačila njegove terjatve iz premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja (1. odstavek 19. člena ZFPPIPP). Zato je pritožbena trditev, da že pojmovno na istem premoženju ni mogoče priznati tako izločitvene kot ločitve pravice, pravilna. Ločitvena pravica namreč lahko po zakonu obstaja le na premoženju stečajnega dolžnika, ne pa tudi na premoženju, na katerem ima kdo drug lastninsko pravico. Že zato bi bilo edino logično, da bi upravitelj, ki je pritožnici priznal izločitveno pravico, prerekal ločitveno pravico DUTB na isti nepremičnini. Upniki stečajnega dolžnika pač ne morejo biti v stečajnem postopku poplačani iz premoženja, ki ni v lasti dolžnika. Pri tem višje sodišče glede na pritožbene trditve še ugotavlja, da je bilo že pred vložitvijo osnovnega seznama preizkušenih terjatev (9.5.2016, PD 49) to premoženje – nepremičnina – izločeno iz stečajne mase s sklepom zemljiškoknjižnega sodišča (s sklepom z dne 14. 3. 2016).

6. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni obrazložilo odločitve o napotitvi pritožnice na pravdo (kršitev 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Načeloma ima taka napotitev, ko je hipoteka oziroma zastavna pravica vpisana v zemljiško knjigo, podlago v 308. členu ZFPPIPP. Vendar pa je možna le v primeru, ko gre za premoženje stečajnega dolžnika. V primerih, kot je obravnavani, pa ni podlage za napotitev kogarkoli na pravdo, saj stečajni dolžnik (zanj upravitelj) ne more prodajati nepremičnin, ki niso njegova last in s tem niso del stečajne mase. Na takih nepremičninah že pojmovno ne more obstajati ločitvena pravica, zaradi katere bi bil upnik lahko prednostno poplačan iz določenega premoženja stečajnega dolžnika. Tudi če bi sklep v izpodbijanem delu postal pravnomočen, DUTB ne bi mogel biti v tem stečajnem postopku poplačan iz sporne nepremičnine.

7. Pritožba je tako utemeljena, kršitev (absolutno bistveno kršitev določb postopka in zmotno uporabo materialnega prava) pa lahko odpravi višje sodišče. Zato je pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP). V zadevi pa ni mogoče odločitve sodišča prve stopnje spremeniti ali zadeve v tem delu vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek, saj na pravdo glede na to, da nepremičnina ne sodi v stečajno maso, v tem stečajnem postopku ni mogoče nikogar napotiti.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.