Jedro

Pravnomočna ustavitev izvršbe z edinim sredstvom izvršbe pomeni tudi konec izvršilnega postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnica krije sama svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom in predlog za utesnitev izvršbe.

2. Upnica po pooblaščenki pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

Sodišču očita zmotno ugotovitev, da je predmetni izvršilni postopek pravnomočno končan, saj je sodišče s sklepom z dne 30. 6. 2020 ustavilo zgolj izvršbo na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet. Niti v izreku niti v obrazložitvi sklepa z dne 30. 6. 2020 ni navedeno, da se izvršba v celoti ustavi, v izreku je celo navedeno, da se ustavi zgolj izvršba s točno konkretnim izvršilnim sredstvom. Sodišče bi sicer lahko skladno z zakonodajo ustavilo izvršilni postopek v celoti, vendar takšna odločitev s sklepom z dne 30. 6. 2020 ni bila sprejeta, saj je bila ustavljena zgolj izvršba glede konkretnega izvršilnega sredstva. Utemeljitev sodišča, ki izhaja iz izpodbijanega sklepa, je materialnopravno zmotna, saj izpodbijani sklep ne vsebuje odločitve o ustavitvi izvršilnega postopka. Upničin položaj ne more biti enakopravno varovan s tem, da lahko vloži nov predlog za izvršbo, saj ne bo dobila povrnjenega dela stroškov za predmetni izvršilni postopek, izgubila bo morebitna zavarovanja, poleg tega ji bodo nastali tudi dodatni stroški. Upnica bi morala sklepati, da ne bo ustavljena izvršba z izvršilnim sredstvom, ampak izvršilni postopek v celoti, dejansko sama in brez jasno podane zakonske podlage, torej z veliko teoretičnega znanja. V izvršilnem postopku na prvi stopnji ni predpisano obvezno zastopanje po odvetniku, upnica se je zastopala sama, zato je potrebno postopkovno ureditev razlagati tudi v tem okviru. Ni v skladu z načelom zaupanja v pravo in standardom pravne predvidljivosti, da se upniku določi nesorazmerne postopkovne ovire, in ta je nedvomno ena takšnih.

3. Dolžnica v odgovoru na pritožbo pojasnjuje razloge za razveljavitev izvršbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče lahko do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti (tretji odstavek 34. člena ZIZ).

6. Pritožbeno niso izpodbijane ugotovitve, da je sklep z dne 30. 6. 2020, s katerim je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo z rubežem bančnega dobroimetja dolžnika, postal pravnomočen 25. 8. 2020, in da je upnica z vlogo z dne 30. 9. 2020 predlagala nadaljevanje izvršbe na premičnine in utesnitev izvršbe.

7. Upnica sodišču prve stopnje neutemeljeno pritožbeno očita zmotnost ugotovitve, da je predmetni izvršilni postopek pravnomočno končan. Izvršilni postopek je končan, ko stranke in drugi udeleženci postopka ne morejo več opravljati procesnih dejanj. S tem, ko je postal pravnomočen sklep z dne 30. 6. 2020, s katerim je bila ustavljena izvršba z edinim izvršilnim sredstvom, je predmetni izvršilni postopek končan. Pravnomočna ustavitev izvršbe z edinim sredstvom izvršbe pomeni tudi konec izvršilnega postopka. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da predmetnega izvršilnega postopka ni več mogoče nadaljevati iz razloga, ker je upnica predlagala nadaljevanje postopka z novim izvršilnim sredstvom in predlagala delno utesnitev izvršbe po tem, ko je sklep o ustavitvi izvršbe z edinim izvršilnim sredstvom že postal pravnomočen, pravnomočnega ustavljenega izvršilnega postopka pa ni mogoče nadaljevati.

8. Glede pritožbenih navedb upnice, da je predhodno ni zastopala pooblaščenka in da bi morala sama sklepati, da ne bo ustavljena izvršba z edinim izvršilnim sredstvom, ampak izvršilni postopek v celoti, je pojasniti, da se ta dejstva ne nanašajo na pravno odločilna dejstva o koncu izvršilnega postopka, zato ne vplivajo na pravilnost izpodbijane odločitve. Upnica se tudi ne more uspešno sklicevati na pomanjkanje vedenja o samo enem dovoljenem sredstvu izvršbe, saj izvršilno sodišče predlagano izvršbo dovoli samo s tistimi sredstvi in na tistih predmetnih, ki jih upnik sam navede v predlogu za izvršbo.

9. Ob obrazloženem je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo upničin predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom in predlog za utesnitev izvršbe.

10. Zato je sodišče druge stopnje skladno z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo upnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

11. Upnica sama krije svoje pritožbene stroške, ker ji ti niso bili neutemeljeno povzročeni, ker s pritožbo ni bila uspešna (šesti odstavek 38. člena ZIZ).