Jedro

Sklep o zasegu denarnega dobroimetja se opira na 389. člen in 393. člen ter 394. člen ZFPPIPP. Slednji pa se sklicuje na 3. odstavek 147. člena ZIZ, ki pravi, da je organizacija za plačilni promet na zahtevo sodišča dolžna posredovati vsa pojasnila in listine, iz katerih je razvidno, ali in kako je izvršila sklep o izvršbi, ter ali in kako je upoštevala z zakonom določen vrstni red poplačila terjatev. Iz navedenega sledi, da ne glede na to, da se pritožnikov predlog napačno opira na 52. člen ZIZ namesto na 147. člen ZIZ, mu sodišče ne bi smelo odreči sodnega varstva. Sodišče je namreč glede na citirano določbo dolžno nadzirati tudi pravilnost izvrševanja izdanega sklepa s strani banke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (1. točka izreka).

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom: zavrglo zahtevo za odpravo nepravilnosti (1. točka izreka), zavrglo predlog za vrnitev v prejšnje stanje (2. točka izreka).

Stečajni dolžnik je vložil zoper 1. točko izreka navedenega sklepa pravočasno pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka ter predlagal, da pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu razveljavi ter o zadevi odloči tako, da naloži dolžnikovemu dolžniku A., d.d., da preneha z nezakonitim rubežem dolžnikovih stroškov v zvezi z delom, podrejeno pa, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim delom odločbe zavrglo zahtevo za odpravo nepravilnosti, ki jo je vložil stečajni dolžnik, sklicujoč se na 52. člen ZIZ. Navedlo je, da se po določilu 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP v postopku zaradi insolventnosti glede vprašanj, ki s tem zakonom (ZFPPIPP) niso urejena drugače, smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek, torej Zakona o pravdnem postopku (ZPP). ZIZ se uporablja le v pogledu formiranja stečajne mase v zvezi s predmeti in prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe na podlagi 79. in 101. člena ZIZ ter omejitev zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso po 102. členu ZIZ (prim. 389. člen ZFPPIPP). 52. člen ZIZ se v stečajnem postopku ne uporablja niti podredno. Predlog za odpravo nepravilnosti po 52. členu ZIZ v stečajnem postopku po stališču sodišča prve stopnje ni dovoljen in ga je zato zavrglo. Sklicevalo se je tudi na obrazložitev rubeža plače in prejemkov, ki jo je stečajnemu dolžniku podalo že z dopisom z dne 23. 07. 2010. Pritožnik vztraja, da se ob uporabi teleološke razlage ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja uporablja tudi 52. člen ZIZ, ki določa, da lahko stranka ali udeleženec v postopku z vlogo zahteva od sodišča, naj odpravi nepravilnost, ki jo je izvršitelj ali druga oseba, ki sodeluje v postopku, storila pri opravljanju izvršbe. Dolžniku je namreč treba zagotoviti enako varstvo, kot bi ga imel v postopku izvršbe glede iste materije, sicer bi bile določbe ZFPPIPP brez sankcije, dolžnik pa bi bil prepuščen samovolji dolžnikovega dolžnika. Sodišče druge stopnje ne soglaša s pritožbenimi izvajanji o uporabi 52. člena ZIZ v stečajnem postopku, saj ima sodišče prve stopnje prav, da se tu uporabljajo le izrecno navedene določbe ZIZ, za uporabo preostalih določil ZIZ v osebnem stečaju pa ni pravne podlage. Sodišče prve stopnje pa prezre 2. odstavek 394. člena ZFPPIPP, ki pravi, da se za zaseg denarnega dobroimetja smiselno uporabljajo 3. do 5. odstavek 393. člena tega zakona (ZFPPIPP) in 3. odstavek 147. člena ZIZ.

Pritožba se namreč smiselno nanaša na sklep o zasegu dobroimetja z dne 05. 04. 2010. V tem sklepu je sodišče prve stopnje: (1.) ugotovilo, da spada v stečajno maso denarno dobroimetje na vseh denarnih računih stečajnega dolžnika, ki jih vodi N. d.d. in A. d.d. (v nadaljevanju: banka), razen zneskov iz 3. in 4. točke izreka tega sklepa, (2.) banki naložilo, da mora: - v 3 delovnih dneh po prejemu tega sklepa denarno dobroimetje na denarnih računih stečajnega dolžnika, zmanjšano za zneske iz 3. in 4. točke tega izreka, namesto stečajnemu dolžniku prenesti v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja, - naslednji delovni dan po prispetju novega plačila v dobro denarnega računa stečajnega dolžnika denarno dobroimetje, ki nastane na podlagi tega plačila, zmanjšano za zneske iz 3. in 4. točke tega izreka prenesti v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja, (3.) pri izterjavi po 2. točki izreka tega sklepa se plačila v dobro denarnega računa stečajnega dolžnika za posamezni mesec zmanjšajo za znesek v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, (4.) pri izterjavi po 2. točki izreka tega sklepa se plačila v dobro denarnega računa stečajnega dolžnika za posamezni mesec zmanjšajo tudi za morebitne zneske, zarubljene s sklepom o izvršbi za izterjavo terjatve do stečajnega dolžnika na podlagi zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal. Navedeni sklep o zasegu denarnega dobroimetja z dne 04. 05. 2010 se opira na 389. člen in 393. člen ter 394. člen ZFPPIPP. Ta pa se, kot že rečeno, sklicuje na 3. odstavek 147. člena ZIZ, ki pravi, da je organizacija za plačilni promet na zahtevo sodišča dolžna posredovati vsa pojasnila in listine, iz katerih je razvidno, ali in kako je izvršila sklep o izvršbi, ter ali in kako je upoštevala z zakonom določen vrstni red poplačila terjatev. Iz navedenega sledi, da ne glede na to, da se pritožnikov predlog napačno opira na 52. člen ZIZ namesto na 147. člen ZIZ, mu sodišče ne bi smelo odreči sodnega varstva. Sodišče je namreč glede na citirano določbo dolžno nadzirati tudi pravilnost izvrševanja izdanega sklepa s strani banke. Sodišče prve stopnje je sicer predlog zavrglo kot nedovoljen, vendar se je ne glede na to opredelilo do zakonitosti in pravilnosti izvrševanja svojega sklepa o zasegu dobroimetja s tem, ko se je sklicevalo na svoj dopis z dne 23. 07. 2010 (odgovor na prošnjo za nakazilo nadomestila za prevoz na delo). Zavzelo je stališče, da banka citirani sklep izvršuje pravilno. Sodišče druge stopnje se s tem stališčem prvostopnega sodišča strinja. Banki je bilo namreč naloženo, da mora naslednji delovni dan po prispetju novega plačila v dobro denarnega računa stečajnega dolžnika denarno dobroimetje, ki nastane na podlagi tega plačila, zmanjšano za zneske v višini minimalne plače (neto) prenesti v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja. Sklep govori o prenosu denarnega dobroimetja, zmanjšanega za določene zneske, ki pa jih ne opredeljuje številčno, pač pa opisno: v višini neto minimalne plače. Ni stvar banke, da preverja namen prispelega plačila (npr. plača, potni strošek, strošek za prehrano, dnevnica...), pač pa zgolj, da prispelo plačilo, zmanjšano za znesek v višini neto minimalne plače, prenese na fiduciarni račun upravitelja. Banka torej ne more drugače izvrševati sklepa z dne 04. 05. 2010, kot je zapisano. Drugačno postopanje banke bi bilo samovoljno in arbitrarno. Če pa stečajni dolžnik meni, da je sklep o zasegu denarnega dobroimetja nepravilen, bi to moral uveljavljati s pritožbo zoper navedeni sklep. Predmet preizkusa pa sedaj ni sklep o zasegu dobroimetja, pač pa v uvodu navedeni sklep o zavrženju zahteve za odpravo nepravilnosti. Dolžnikov predlog za odpravo nepravilnosti pa je tudi po oceni pritožbenega sodišča neutemeljen, saj pri samem izvrševanju sklepa o zasegu dobroimetja ni zaslediti nobenih nepravilnosti.

Iz gornje obrazložitve izhaja, da bi sodišče prve stopnje moralo predlog za odpravo nepravilnosti zavrniti, namesto da ga je zavrglo. Ker pa je pritožbo vložil predlagatelj, pritožbeno sodišče ni spremenilo izpodbijanega sklepa, ker je za predlagatelja zavrženje predloga ugodnejša rešitev, kot pa zavrnitev predloga, s katerim bi bilo o njegovem predlogu odločeno meritorno (359. člen ZPP).

Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.