Jedro

Z uredbo o plačilih za kmetijsko okoljske ukrepe v letu 2008 ni bila posameznikom, ki so vključeni v programe SKOP, naložena nobena dodatna obveznost, ki ne bi obstajala že prej. Po navedeni spremembi upravičenci niso bili več dolžni uveljavljati plačil, dolžni pa so bili vložiti obvezne sestavine zbirne vloge glede na vrsto posameznega ukrepa.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju: Agencija) ugotovila, da je tožnik v letu 2008 predčasno prenehal izvajati 5 letno obveznost izvajanja posameznih kmetijskih okoljskih ukrepov (1. točka izreka), da so bila tožniku za izvajanje kmetijsko okoljskih ukrepov v obdobju od 2004 do 2008 izplačana sredstva v znesku 763,55 EUR (2. točka izreka) ter da je dolžan sredstva v navedeni višini vrniti v roku 30 dni od vročitve odločbe (3. točka izreka). Agencija v obrazložitvi odločbe navaja, da je tožnik dne 13. 4. 2004 podpisal vlogo za vstop v ukrep SKOP, s katero se je obvezal, da bo na kmetijskem gospodarstvu 5 let izvajal izbrani ukrep (ZEL), vendar je bilo v postopku ugotovljeno, da je pred potekom 5 letnega obdobja prekinil izvajanje prevzete obveznosti, zato je dolžan pridobljena sredstva vrniti.

Tožena stranka je zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Agencije. Razlog za vračilo sredstev za ukrep SKOP-ZEL v navedenem primeru je nevložitev obveznih sestavin zbirne vloge v letu 2008. Navedena obveznost je določena z Uredbo o plačilih za kmetijsko okoljske ukrepe iz programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004 do 2006 v letih 2007 do 2010. V skladu z določbo drugega odstavka 14. člena navedene uredbe so morali upravičenci v času trajanja 5 letne obveznosti za tekoče leto, če ne uveljavljajo plačil, na Agencijo vložiti obvezne sestavine zbirne vloge. Te pa so določene v 9. členu Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike v letu 2008 in sicer so to obrazec A, obrazec B, obrazec B1 in obrazec D. Ker tožnik ni oddal nobenega od navedenih obrazcev za leto 2008, ni izpolnil pogoja iz uredbe, kar predstavlja kršitev. Tožena stranka tudi pojasnjuje, da je bil navedeni pogoj vlaganja obveznih sestavin zbirne vloge predpisan v letu 2008, saj je le na ta način mogoče zagotoviti izvajanje kontrolnega sistema.

Tožnik v tožbi priznava, da je dne 13. 4. 2004 vložil vlogo za vstop v kmetijsko okoljske ukrepe, s katero se je zavezal, da bo na svojem kmetijskem gospodarstvu 5 let izvajal ukrep SKOP-ZEL. Za izvajanje navedenega ukrepa je prejel skupno 763,55 EUR. V izvajanje programa SKOP se je vključil leta 2004, ko je veljala Uredba o plačilih za ukrepe programa razvoja podeželja 2004 do 2006 za leto 2004, zato ta predstavlja materialno pravo. Navedena Uredba pa ni nalagala vlaganja kakršne koli vloge na upravni organ. Tudi v letih 2005, 2006 in 2007 so veljala enaka pravila, kot v letu 2004. Uredba v letu 2008 pa je za vse, ki so že izvajali ukrepe, dotedanja pravila spremenila. S tem gre za nedovoljen poseg v njegove pravice, prav tako pomeni retroaktivnost, saj posega v prej nastala razmerja. Tožnik pa se je zanesel na to, da se določbe uredb za leta med 2004 in 2008 ne bodo spreminjale v času trajanja njegove 5 letne obveznosti. Uredba za leto 2008 je tako retroaktivno posegla v že nastalo pravno razmerje. Takšno enostransko spreminjanje pravnega razmerja je neprimerno in protiustavno. Z nalaganjem novih obveznosti pa je tudi kršeno ustavno načelo sorazmernosti. Upravni organ ne bi smel svojih pooblastil izvajati prekomerno in bi lahko Agencija kontrole opravljala na podlagi drugačnih evidenc, ne zgolj na podlagi vložene zbirne vloge z obveznimi sestavinami. Sicer pa je ves čas, tudi v letu 2008, dosledno izvrševal vse obveznosti, ki mu jih nalaga Program razvoja podeželja. Odločitev, da v letu 2008 ni vložil zahteve za izplačila pa je v skladu z njegovo ustavno varovano pravico do svobodne gospodarske pobude. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri navedbah v obrazložitvi njene odločbe. V zvezi s tožbenimi ugovori odgovarja, da ni spreminjala pogojev za izvajanje posameznega ukrepa, konkretno ukrepa SKOP-ZEL. Navedeni ukrepi so bili namenjeni spoštovanju okoljskih omejitev pri kmetovanju, zato so bili upravičenci zaradi manjših donosov upravičeni do nadomestil. Tožena stranka je dolžna izpolnjevanje pogojev kontrolirati ves čas trajanja prevzetega ukrepa, zato je bilo nujno predpisati vlaganje osnovnih sestavin zbirne vloge. Na takšen način pa se upravičencem ni predpisalo ničesar novega, zaradi česar bi ukrep izvajali težje, saj je bilo upravičeno pričakovati, da bodo vlagatelji, ki se nimajo namena izogibati kontroli, tudi uveljavljali nepovratna sredstva. Izvajanje ukrepov se preverja za vsako posamezno leto. Eden od pogojev je tudi ustrezen kolobar, kontrola tega pogoja pa brez ustreznih podatkov ne bi bila mogoča. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik leta 2004 vstopil v izvajanje ukrepa SKOP, s čimer se je obvezal, da bo na kmetijskem gospodarstvu 5 let izvajal izbrani ukrep. Prav tako ni sporno, da tožnik v letu 2008 ni uveljavljal zahtevka za izplačilo sredstev niti ni vložil predpisanih obrazcev.

Z vključitvijo v izvajanje ukrepov kmetijske politike se je vsak upravičenec obvezal, da bo celotno obdobje izpolnjeval prevzete obveznosti. To pomeni, da bo izpolnjeval obveznosti v skladu s predpisi, ki bodo urejali kmetijsko okoljske ukrepe v navedenem časovnem obdobju.

V letu 2007 je pričela veljati Uredba o plačilih za kmetijsko okoljske ukrepe iz Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004 do 2006 v letih 2007 do 2010 (Ur. list RS, št. 19/07, 124/07, 21/08, v nadaljevanju Uredba SKOP). Navedena uredba velja tudi za tožnika, saj v 5. členu določa, da upravičenci, ki so se v letu 2004, 2005 oz. 2006 vključili v 5 letno izvajanje ukrepov SKOP, lahko do izteka 5 letne obveznosti pridobijo plačila za te ukrepe na način, kot ga določa predpis, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, ta uredba ter pod pogoji, ki so določeni v PRP 2004 do 2006. Izrecno tudi določa, da se 5 letna obveznost za upravičence, ki so se v izvajanje ukrepov SKOP vključili v letu 2004, zaključi v letu 2008. Upravičenci morajo v letih 2007 do 2010 do izteka 5 letnih obveznosti nadaljevati z izvajanjem istih ukrepov SKOP na istih lokacijah in v enakem obsegu površin kot znaša površina v vključenem letu.

Postopke v zvezi z izvajanjem ukrepov kmetijske politike v letu 2008 je urejala tudi Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2008 (Ur. list RS, št. 12/2008, v nadaljevanju Uredba za 2008). Ta določa obvezne sestavine zbirne vloge, kakor tudi, da je bilo treba vloge in obrazce oddati v času od 5. marca do 15. maja 2008. Navedena predpisa sta tako v letu 2008 predstavljala pravno podlago glede uveljavljanja plačil oziroma oddaje vlog in obrazcev, kontrole upravičenosti, sistem sankcij za posamezne ukrepe SKOP.

Z omenjenima predpisoma pa ni bil spremenjen način izvajanja ukrepa, za katerega se je zavezal tožnik ob prevzemu obveznosti, saj je moral še naprej kmetovati v skladu z dobro kmetijsko prakso, kot je bilo določeno v PRP 2004 – 2006, torej v času, ko je vstopil v sistem izvajanja kmetijsko okoljskih ukrepov. Prav tako je moral izvajati isti ukrep na istih lokacijah in v enakem obsegu površin. Tožnik zato neutemeljeno ugovarja, da je bilo z omenjenima predpisoma retroaktivno poseženo v obstoječe pravno razmerje oz. je že nastalo pravno razmerje naknadno spremenilo. Pri navedeni spremembi gre predvsem za zagotavljanje nadzora nad izvajanjem prevzetih ukrepov. Izvajanje kmetijsko okoljskih ukrepov je že sistemsko urejeno tako, da se za vsako leto s posebno uredbo natančneje določijo postopki v zvezi z administrativnim in kontrolnim sistemom preverjanja. Očitno to do sedaj za tožnika ni bilo sporno, saj se sklicuje na uredbe za leto 2005, 2006 in 2007. Obveznost vlaganja zbirnih vlog s predpisanimi obrazci pa je veljala ves čas obdobja, v katerem je tožnik izvajal ukrep SKOP. Prav tako je bilo dolžno vsako kmetijsko gospodarstvo, ki se je vključilo v izvajanje ukrepa SKOP, voditi evidence o izvajanju sprejetega ukrepa. Z Uredbo SKOP oz. njeno dopolnitvijo v letu 2008 tako ni bila naložena neka dodatna obveznost, ki ne bi obstajala že prej. Po navedeni spremembi upravičenci niso bili več dolžni uveljavljati plačil (nevložitev zahtevka ne pomeni kršitve in se ne sankcionira), bili pa so dolžni vložiti obvezne sestavine zbirne vloge glede na vrsto ukrepa. Navedeno pa ne pomeni, da je bila naložena nesorazmerna nova obveznost, kot zatrjuje tožnik. Zavezanci so namreč bili dolžni voditi evidence o izvajanju prevzetih ukrepov SKOP ves čas 5 letnega obdobja, torej tudi v primeru, če niso uveljavljali zahtevkov za plačila.

Ker je v zadevi nesporno, da tožnik ni ravnal v skladu z drugim odstavkom 14. člena Uredbe SKOP, torej ni izpolnil predpisane zahteve, je sodišče zaključilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Zavrnitev tožbe se nanaša tudi na zavrnitev zahtevka za povračilo stroškov postopka. Navedena odločitev temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka sama trpi stroške postopka.