Jedro

Dopuščen je preizkus pravilnosti materialnopravnega stališča o obstoju toženkine odškodninske odgovornosti in obstoja v predlogu zatrjevane kršitve postopka v zvezi z zavrnitvijo toženkinega dokaznega predloga za postavitev izvedenca strojne (vodovodne) stroke.

Izrek

Revizija se dopusti: v smeri preizkusa pravilnosti materialnopravnega stališča o obstoju toženkine odškodninske odgovornosti; - v smeri preizkusa obstoja v predlogu zatrjevane kršitve postopka v zvezi z zavrnitvijo toženkinega dokaznega predloga za postavitev izvedenca strojne (vodovodne) stroke.

Obrazložitev

1. Tožnika zahtevata plačilo odškodnine za škodo, ki jima je nastala v apartmaju zaradi izlitja vode iz cevi, ki povezuje zidni ventil in izplakovalni kotliček stranišča v toženkinem apartmaju, ki se nahaja nad njunim. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je toženka dolžna tožnikoma plačati 6.802,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 5. 2007 dalje do plačila, višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženke in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2. Zoper to sodbo je toženka na podlagi 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem poudarja, da je v konkretnem primeru bistveno sporno materialnopravno stališče sodišč nižjih stopenj vezano na vprašanje objektivne odgovornosti (drugi odstavek 131. člena Obligacijskega zakonika – OZ), o kakršnem Vrhovno sodišče RS v pravno in dejansko primerljivi zadevi še ni odločalo. Vprašljivo je, ali je cev, ki povezuje zidni ventil in izplakovalni kotliček stranišča, lahko nevarna stvar zaradi tega, ker obstaja možnost, da poči, to pa lahko povzroči obsežno škodo. Sodišči nista presojali morebitne krivdne odgovornosti toženke v zvezi s počenjem cevke, temveč sta ji odškodninsko obveznost naprtili zgolj zaradi lastništva te oziroma apartmaja. S takšnim stališčem sta objektivno odškodninsko odgovornost razširili na vsako, še tako nenevarno stvar, uporabno in uporabljano v vsakdanjem življenju. Podredno vprašanje pa je, ali počenje cevke, ki je bila relativno nova in nepoškodovana, pomeni akcidentalno okoliščino ali ne. Predlagateljica vztraja, da počenje cevi predstavlja takšno situacijo, ko neka stvar, ki je kot taka nenevarna, postane nevarna zgolj zaradi izjemnega, nepredvidljivega in od njenega lastnika neodvisnega dogodka. Pri tem opozarja na stališča Vrhovnega sodišča RS v odločbi II Ips 175/2003, pomembne pa so tudi odločitve tega sodišča v zadevah II Ips 197/1997, II Ips 826/2006 in II Ips 935/2007 ter odločba Ustavnega sodišča RS Up 307/2002. Ob vsakdanji rabi je vsaka napaka stvari in iz tega izvirajoča škoda predvidljiva (žarnica poči, vodovodna pipa se polomi oziroma popusti njeno tesnilo, vrata se lahko snamejo s tečajev itd.). Pomembno je, da Vrhovno sodišče pravni standard akcidentalne okoliščine napolni glede na okoliščine konkretnega primera. Poleg navedenega pa so bile v postopku pred sodiščema nižjih stopenj storjene tudi bistvene kršitve določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, v zvezi s katerimi se postavljajo vprašanja: ali je treba vlogo upravnika z dne 9. 6. 2010, ki jo je v skladu z zavezo na naroku pripravila in podpisala zaslišana priča B. M., šteti za pisni dodatek k njeni izpovedbi ali pa jo bi bilo res treba predlagati kot dokaz; ali je dokazni predlog za postavitev izvedenca strojne stroke, ki je bil natančno konkretiziran na prvem naroku za glavno obravnavo, pri čemer je toženka predlagala celo štiri vprašanja, na katera naj bi odgovoril, res mogoče šteti za informativni dokaz; ali je v okoliščinah konkretnega primera mogoče za prepozne šteti dokazne predloge za zaslišanje prič B. T. in S. B. ter pribavo policijskega zapisnika (o obstoju policijskega zapisnika in omenjenih prič ter njunih podatkih se je namreč toženka seznanila šele po prvem naroku za glavno obravnavo).

3. Predlog je v delu, razvidnem iz izreka sklepa, utemeljen.

4. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnih vprašanj, opredeljenih v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).