Jedro

Določba 325. člena (v povezavi s 332. členom) ZPP se uporablja tudi v nepravdnih postopkih. Omenjena določba ne predvideva, da je potrebno (pred odločitvijo sodišča) strankin predlog za izdajo dopolnilne odločbe poslati nasprotni stranki v izjasnitev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se dopolnilni sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožnici in predlagatelj sami nosijo svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z dopolnilnim sklepom z dne 5. 2. 2020 je sodišče prve stopnje odločilo, da se na podlagi sklepa istega sodišča N 15/2017 z dne 26. 1. 2018 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1469/2018 z dne 11. 6. 2019 pri sedanji parceli št. 2566/1 k. o. ... (prej parceli št. 2566 k. o. ... – sedaj novo nastali parceli št. 2566/1 in 2566/2 k. o. ...) dovoli vpis lastninske pravice na predlagatelja do celote.

2. Zoper omenjeni sklep se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov pritožujeta prva in druga nasprotna udeleženka, ki pritožbenemu sodišču predlagata, da ga razveljavi (vse s stroškovno posledico). Poudarjata, da je bil dopolnilni sklep izdan na podlagi predloga predlagatelja z dne 4. 2. 2020, ki jima ga sodišče predhodno v izjasnitev ni posredovalo in sta ga tako prejeli šele skupaj z izpodbijanim sklepom. Poudarjata, da ni pogojev za izdajo dopolnilnega sklepa (upoštevajoč 325. člen ZPP v povezavi s 332. členom ZPP, ki se uporablja tudi v nepravdnem postopku), nikakor ne po vsebini, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje. Drži, da je prišlo do ukinitve parcele št. 2566 k. o. ... in do nastanka dveh novih parcel št. 2566/1 in 2566/2 k. o. ..., kjer sta kot solastnici vpisani pritožnici, ne drži pa, da predstavlja parcela št. 2566/1 k. o. ... zemljišče predlagatelja po sklepu o določitvi meje z dne 26. 1. 2018, pri čemer izpodbijani sklep v tem delu ni z ničemer obrazložen oziroma kako je sodišče prišlo do odločitve o dovolitvi vpisa lastninske pravice na predlagatelja pri parceli št. 2566/1 k. o. .... Sklicujeta na pritožbi priloženo obvestilo GURS z dne 22. 1. 2020, iz katerega izhaja, da parcela št. 2566/1 obsega 2049 m2, medtem, ko naj bi iz sklepa o določitvi meje z dne 26. 1. 2018 izhajalo, da je sporni del obsegal 1310 m2 kmetijskega in 150 m2 stavbnega zemljišča oziroma skupaj 1460 m2. Zato naj ne bi bilo jasno, kako je lahko predlagatelj postal lastnik parcele v površini 2049 m2. 3. Predlagatelj je v odgovoru predlagal zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnici sami navajata, da se določba 325. člena (v povezavi s 332. členom) ZPP1 uporablja tudi v nepravdnih postopkih (kar je tudi predmetni postopek). Omenjena določba, ki ureja institut dopolnilne sodbe (in upoštevaje 332. člen ZPP velja tudi glede izdaje dopolnilnega sklepa), ne predvideva, da je potrebno (pred odločitvijo sodišča o njem) strankin predlog za izdajo dopolnilne odločbe poslati nasprotni stranki v izjasnitev.2

6. Pritožba, ki očita, da v konkretnem primeru ni pogojev za izdajo dopolnilnega sklepa z vsebino, kot iz njega izhaja, v tem oziru ne poda nobenega konkretnega in hkrati prepričljivega argumenta. Tako povsem posplošeno navaja, da naj bi sodišče prve stopnje zgolj nekritično sledilo neutemeljenemu predlogu predlagatelja in da se ne strinja z obrazložitvijo omenjenega sodišča. Kot je razvidno iz 2. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje3 svojo odločitev utemeljilo z ugotovitvijo, da je na podlagi njegovega sklepa N 15/2017 z dne 26. 1. 2018 (v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1469/2018 z dne 11. 6. 2019), elaborata izvedenca M. K. z dne 19. 2. 2015 in dopolnjenega elaborata za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru z dne 20. 12. 2019 izvedenca M. Ž. prišlo do ukinitve parcele št. 2566 k. o. ... ter do nastanka dveh novih parcel št. 2566/1 in 2566/2 k. o. ..., kjer sta kot solastnici vpisani prva in druga nasprotna udeleženka,4 pri čemer naj bi novo nastala parcela št. 2566/1 k. o. ... predstavljala zemljišče, ki po sklepu N 15/2017 z dne 26. 1. 2018 predstavlja predlagateljevo lastnino.

7. Pritožnici, ki temu drugemu delu ugotovitve sodišča prve stopnje nasprotujeta, prihajata z navajanjem, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, kako je do izpodbijane odločitve prišlo, sami s seboj nasprotje.5 Na drugi strani ne uspeta vzbuditi nobenega dvoma v samo pravilnost ključne ugotovitve (razloga) sodišča prve stopnje o »ujemanju« zemljišča, ki naj bi šel (pripadal) predlagatelju po sklepu N 15/2017 z dne 26. 1. 2018,6 in novo nastale parcele št. 2566/1 k. o. .... V tem oziru izpostavljata zgolj neujemanje površine omenjene parcele in površine spornega predmeta, kot naj bi bila ta razvidna iz obrazložitve sklepa o določitvi meje z dne 26. 1. 2018. Pri tem pa ne pojasnita (niti to sicer ni razvidno), zakaj bi se morali ti dve površini (zemljišči) ujemati. Poleg tega je že iz samih sodnih skic poteka meje, izdelanih s strani sodnega izvedenca M. K., (glej npr. skice z dne 10. 10. 2013, z dne 15. 3. 2014, z dne 19. 2. 2015 in z dne 25. 11. 2016), razvidno, da za A. in J. K., ni bila sporna celotna površina med »katastrsko« mejo7 (parcel št. 1882 in št. 2566, obe k. o. ...) in mejo, ki jo je v postopku zatrjeval predlagatelj.8

8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani dopolnilni sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP9). Zaradi neuspeha s pritožbo nasprotni udeleženki sami trpita svoje z njeno vložitvijo nastale stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Tudi predlagatelj sam krije svoje z vložitvijo odgovora na pritožbo nastale stroške, saj v njem podane navedbe k odločitvi o njej niso ničesar prispevale (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 2 Glej tudi VSL I Cp 894/94 z dne 24. 8. 1994. 3 Ki se pri tem sklicuje na obvestilo Geodetske uprave RS z dne 22. 1. 2020 št.... 4 Tem ugotovitvam pritožnici ne nasprotujeta (oziroma jim pritrjujeta). 5 Posledično pa ne drži niti njun očitek, da izpodbijanega sklepa ni moč preizkusiti. 6 Ker je določanje meje tesno povezano z lastninsko-pravnimi vprašanji (obstojem lastninske pravice), pritožbeno izpostavljanje, da je vsebina sklepa z dne 26. 1. 2018 določitev meje in ne ugotovitev lastninske pravice, za presojo pravilnosti izpodbijanega dopolnilnega sklepa ni bistveno. 7 Ki jo na skicah predstavlja sredinska ravna (črtkana) črta. 8 In ki sedaj (očitno) predstavlja parcelo št. 2566/1 k. o. ... (glej skico sodnega izvedenca M. Ž. z dne 20. 12. 2019). 9 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 30/1986, s kasnejšimi spremembami.