Jedro

Ko storilec predlaga plačilo globe z delom v splošno korist v okviru postopka nadomestnega zapora, sodišče ne ugotavlja več, ali je storilec upravičen do redne brezplačne pravne pomoči po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč, saj izpolnjevanje tega pogoja izhaja iz dejstva, da upravna izvršba oziroma prisilna izterjava glob ni bila uspešna. Neuspešna upravna izvršba je eden od pogojev za uvedbo postopka za odreditev nadomestnega zapora, v okviru katerega lahko storilec predlaga dela v splošno korist, zato je domneva iz prvega odstavka 192.b člena (da je pogoj iz drugega odstavka 19.a člena izpolnjen) neizpodbojna.

Izrek

Izpodbijani sklep se spremeni tako, da se glasi:

I.Postopek za odreditev nadomestnega zapora se prekine in se ugodi predlogu storilca A. A., za nadomestitev plačila neizterjanih glob z delom v splošno korist.

II.Neizterjane globe v skupnem znesku 4.580,00 EUR se nadomestijo z delom v splošno korist, v trajanju 400 ur, ki ga mora storilec opraviti v roku šestih mesecev.

III.Storilec bo pričel opravljati naloge na dan, določen v pozivu Uprave za probacijo, Probacijske enote Ljubljana. Dan, ko bo storilec pričel opravljati delo, bo določen v dogovoru s svetovalcem in izvajalsko organizacijo, vendar mora biti delo opravljeno najkasneje v šestih mesecih.

IV.Če se storilec neopravičeno ne bo odzval vabilu Probacijske enote Ljubljana na razgovor glede oprave dela v splošno korist, se bo vabilu izmikal ali se bo izogibal začetku opravljanja dela, bo Probacijska enota Ljubljana o tem obvestila pristojno sodišče, ki bo ustavilo izvrševanje tega sklepa in nadaljevalo s postopkom odreditve nadomestnega zapora.

V.Če storilec dela ne bo opravil, se izmikal ali ga opravil le delno, bo sodišče po obvestilu pristojne Probacijske enote Ljubljana nadaljevalo s postopkom in izdalo sklep o nadomestnem zaporu, pri čemer se bo obdobje zapora skrajšalo sorazmerno z urami opravljenega dela.

VI.Če bo storilec delo v splošno korist opravil v celoti, bo sodišče postopek odreditve nadomestnega zapora ustavilo.

VII.Postopek odreditve nadomestnega zapora za storilca se prekine do končne odločitve sodišča v postopku nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist.

Obrazložitev

1.Okrajno sodišče v Cerknici je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se predlog storilca za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist zavrne. V obrazložitvi je navedlo, da v tej zadevi ni izpolnjen dohodkovni pogoj za oprostitev plačila globe in stroškov postopka, ker storilec ne dosega kriterija iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP).

2.Proti sklepu vlagata pravočasni pritožbi storilec in njegov zagovornik, oba zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve pravil postopka. Predlagata, da se pritožbi ugodi in izpodbijani slep v celoti razveljavi.

Storilec v bistvenem opozarja na določbe Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) in navaja, da je sodišče zemljišče njegove žene (k.o. X in k.o. Y) napačno upoštevalo kot skupno premoženje oziroma je brez utemeljitve in izvedba dokaza, ali gre za skupno premoženje zakoncev prištelo nepremičninsko premoženje storilčeve žene kot dodatni bonus in zapisalo, da zakonski pogoji za nadomestitev plačila globe niso izpolnjeni.

Storilčev zagovornik navaja, da je izpodbijani slep nepravilen in nezakonit. Storilec ni zmožen plačati denarne globe, čemur bi sodišče lahko verjelo ali ga v tej zvezi v zadevnem postopku tudi zaslišalo. A. A. je izkazal svoje slabše finančno stanje, čemur lahko sodišče verjame, zlasti pa na to nakazuje njegova starost in izostanek drugega premoženja.

3.Glede na določbo 192.b člena ZP-1 ima storilec tudi v postopku za odreditev nadomestnega zapora pravico predlagati nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist, če predlog poda najkasneje v roku petih dni od prejema obvestila sodišča o uvedbi postopka za odreditev nadomestnega zapora. O predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist odloči sodišče po določbah ZP-1, ki urejajo delo v splošno korist (prvi odstavek 192.b člena ZP-1), torej ob upoštevanju materialnih in procesnih pravil iz 19.a in 202.c člena ZP-1. Po teh pravilih pa sodišče (v okviru postopka o nadomestnem zaporu) vsebinsko odloči le o pravočasno vloženem predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist, pri čemer mora upoštevati, da ZP-1 v prvem odstavku 192.b člena določa, da "<u>se šteje, da je pogoj iz drugega odstavka 19.a člena tega zakona za odreditev dela v splošno korist izpolnjen</u> ". To pomeni, da v primeru, ko storilec predlaga plačilo globe z delom v splošno korist v okviru postopka nadomestnega zapora, sodišče ne ugotavlja več ali je storilec upravičen do redne brezplačne pravne pomoči po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč, saj izpolnjevanje tega pogoja izhaja iz dejstva, da upravna izvršba oziroma prisilna izterjava glob ni bila uspešna. Neuspešna upravna izvršba pa je eden od pogojev za uvedbo postopka za odreditev nadomestnega zapora, v okviru katerega lahko storilec predlaga dela v splošno korist, zato je domneva iz prvega odstavka 192.b člena (da je pogoj iz drugega odstavka 19.a člena izpolnjen) neizpodbojna.

4.Sodišče prve stopnje je tako napačno uporabilo materialno določbo prvega odstavka 192.b člena ZP-1, zato je višje sodišče na podlagi devetega odstavka 163. člena v zvezi z 168. členom ZP-1 spremenilo izpodbijani sklep ter skladu s tretjim odstavkom 192.b člena ZP-1 prekinilo postopek odreditve nadomestnega zapora in odobrilo delo v splošno korist.

5.Na podlagi določb 19.a člena ZP-1 in po postopku, opredeljenem v 202.c členu ZP-1, je višje sodišče obseg dela v splošno korist določilo tako, da je za vsakih začetih 10,00 EUR globe določilo eno uro dela, pri tem je upoštevalo, da lahko odrejeno delo traja najmanj 30 in največ 400 ur. Rok, v katerem mora biti delo opravljeno, ne sme biti daljši od šestih mesecev, tako da je storilec dolžan 400 delovnih ur opraviti najkasneje v šestih mesecih. Glede na visok znesek neporavnane globe 4.580,00 EUR mora storilec opraviti tudi največ možnih ur družbeno koristnega dela, saj iz njegovega predloga (v katerem navaja, da je iskalec zaposlitve, da je dela zmožen in rad dela) ne izhaja, da obstajajo utemeljeni in upravičeni razlogi za znižanje števila ur družbeno koristnega dela.

6.Če storilec dela ne bo opravil, se bo izmikal ali ga opravil le delno, bo sodišče prve stopnje nadaljevalo s postopkom in izdalo sklep o nadomestnem zaporu. Če pa bo storilec v celoti opravil delo, bo sodišče postopek odreditve nadomestnega zapora ustavilo (šesti odstavek 192.b člena ZP-1).

7.Višje sodišče je odločilo v storilčevo korist, zato sodne takse kot stroška pritožbenega postopka ni določilo (drugi odstavek 147. člena ZP-1).

Zveza:

Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 19a, 19a/2, 19a/3, 163, 163/9, 168, 192b, 192b/1, 192b/3, 192b/6, 202c Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 13

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.