Jedro

Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi bil predlagatelj pravilno obveščen o tem, kakšna pravna posledica bo nastala za njegove pravice, če sodnega pisanja ne bo dvignil. Registrsko sodišče ne more subjekta vpisa izbrisati iz sodnega registra brez predhodno izpeljanega postopka njegovega prenehanja po ZFPPIPP. Registrski postopek izbrisa subjekta vpisa šele sledi postopku prenehanja. Ta je mogoč na več pravnih podlagah.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne registrskemu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Registrsko sodišče je vlogo predlagatelja z dne 13. 2. 2023 zavrglo. V obrazložitvi je navedlo, da mu je naložilo, da dopolni nepopolno vlogo tako, da bo sposobna za obravnavanje. Ker predlagatelj v 15-tih dneh po prejemu poziva vloge ni dopolnil, je sodišče vlogo zavrglo (peti odstavek 108. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

2. Predlagatelj se je zoper sklep pravočasno pritožil in je uveljavljal pritožbeni razlog bistvenih kršitev postopka in enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije in kršitev pravice do poštenega sojenja iz 6. člena Evropske konvencije za človekove pravice (EKČP) smiselno po 19. členu Zakona o sodnem registru (ZSReg) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Sodišču druge stopnje je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne registrskemu sodišču v novo odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Predlagatelj najprej uveljavlja, da ni prejel nobene vloge sodišča, v katerem naj bi mu naložilo, naj svojo vlogo dopolni. Slednje drži, ker iz podatkov spisa ne izhaja, da je predlagatelj odredbo sodišča z dne 15. 2. 2023 (redna številka 3) prejel. Predlagatelju je bila odredba registrskega sodišča vročana na naslov, ki ga je navedel v predlogu in se nahaja v Republiki Hrvaški (Zagreb) in sicer mu je bila poslana priporočena pošiljka s povratnico. Iz vrnjene povratnice (redna številka 3-1) izhaja zapis, da je bil predlagatelj 17. 2. 2023 obveščen o prejemu pošiljke in znak: „nije podigao pošiljku“ z dne 24. 2. 2023. Iz navedenih podatkov izhaja le, da predlagatelj pošiljke ni dvignil. 5. Sodišče druge stopnje opozarja, da vročanje listin v državi članici EU od 1. 7. 2022 poteka v skladu z Uredbo EU 2020/1784 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah EU (Uredba). V skladu z 18. členom navedene Uredbe se vročanje v državah članicah opravi neposredno z uporabo poštnih storitev s priporočenim pismom s potrdilom o prejemu ali na enakovreden način.1 Slednje tudi pomeni, da mora biti sodno pisanje osebam, ki so v drugi državi članici, opravljeno upoštevajoč, da je ta oseba tudi seznanjena z vsemi pravnimi posledicami, če sodnega pisanja pravočasno ne dvigne. Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi bil predlagatelj pravilno obveščen o tem, kakšna pravna posledica bo nastala za njegove pravice, če sodnega pisanja ne bo dvignil.2 S tem je podana absolutna bistvena postopkovna kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1. Zato je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi, razveljavilo sklep registrskega sodišča ter mu vrnilo zadevo v novo odločanje (3. točka 39. člena ZSReg).

6. Uvodoma sodišče druge stopnje predlagatelju pojasnjuje, da registrsko sodišče ne more subjekta vpisa izbrisati iz sodnega registra brez predhodno izpeljanega postopka njegovega prenehanja, po določbah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Registrski postopek izbrisa subjekta vpisa šele sledi postopku prenehanja. Ta je mogoč na več pravnih podlagah.

7. Predlagatelj je že v svoji vlogi, kar je ponovil tudi v pritožbi, kot razlog za izbris med drugim navedel, da poslovodstvo ne deluje več kot šest mesecev. To pa je razlog za prenehanje družbe po 7. alineji prvega odstavka 521. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Za postopek likvidacije, prenehanje po skrajšanem postopku, uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti sklepa skupščine se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o delniški družbi (522. člen ZGD-1). V primeru iz tretje alineje prvega odstavka 402. člena tega zakona lahko vložijo pri sodišču predlog za prenehanje družbe upnik ali delničarji (smiselno družbeniki), ki predstavljajo vsaj 1/10 osnovnega kapitala (tretji odstavek 404. člena ZGD-1). Predlagatelj je navedel, da je edini direktor družbe in 50 odstotni družbenik subjekta vpisa. Drugi družbenik je A. A., ... Slednje izhaja tudi iz podatkov sodnega registra. V primeru iz 3. alineje prvega odstavka 402. člena tega zakona izvede postopek likvidacije sodišče po uradni dolžnosti. Stroški likvidacije se pokrijejo iz premoženja družbe, če to ne zadostuje, pa tudi iz premoženja ustanoviteljev (peti odstavek 404. člena ZGD-1). Postopek prisilne likvidacije izvede sodišče po 6 poglavju ZFPPIPP.

8. Nadalje iz vsebine predlagateljeve vloge izhaja, da subjekt vpisa ni aktivno posloval v letih 2020 do 2022, TRR subjekta vpisa je bil blokiran 364 dni, ker provizije za vodenje računa zaradi neustvarjenega prometa niso bile plačane. Račun subjekta vpisa je bil zaprt 26. 10. 2022. Predlagatelj še zatrjuje, da subjekt vpisa nima premoženja in ima negativni kapital. 9. Iz povzetih trditev predlagatelja bi bilo mogoče sklepati, da je podana podlaga za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka po 232. členu ZFPPIPP.

10. Vendar pa je predlagatelj kot zakoniti zastopnik in 50 odstotni družbenik dolžan sam oblikovati predlog, o katerem bo lahko nato odločalo sodišče in sicer ali za začetek postopka redne likvidacije ali stečajnega postopka. Če predlagatelj predloga ne zmore oblikovati sam, naj pooblasti pooblaščenca v Republiki Sloveniji, kjer je tudi sedež subjekta vpisa (86. člen ZPP).

11. Sicer pa je zato, ker je predlagatelj v tujini tudi zavezan imenovati pooblaščenca za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji (prvi odstavek 146. člena ZPP ). V zvezi s postavitvijo pooblaščenca za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji sodišče druge stopnje še opozarja, da mora biti pri tem sodišče pozorno na to, ali postopki vročanja sodijo v področje nacionalnega prava ali Uredbe.3

12. Sodišče druge stopnje še opozarja, da pri obravnavanju predlagateljeve vloge sploh še ne gre za morebitno odločanje v registrskem postopku. Sodišče druge stopnje je registrskemu sodišču vrnilo zadevo v novo odločanje le zato, ker je bil sklep izdan v zvezi z nepopolno vlogo v registrskem postopku. Zato mora sodišče prve stopnje v novem postopku izpeljati postopek dopolnitve vloge v skladu s 108. členom ZPP in s sklepom pozvati predlagatelja, da oblikuje vlogo v skladu z napotki v tem sklepu.

1 Več glej: Lenart Željko, Vročanje v tujino v civilnih in gospodarskih zadevah, Pravosodni bilten, 1/2021, str. 27 – 44. Prispevek je bil pripravljen po besedilu Uredbe št. 1393/2007, ki jo je nadomestila Uredba EU 2020/1784. 2 Primerjaj še besedilo Uvodne izjave 7 Uredbe, iz katere izhaja, da ta ni naklonjena fiktivnemu vročanju sodnih pisanj in Uvodno izjavo 30, ki napotuje na način vročanja, če naslovniku pošiljke ni mogoče vročiti osebno. 3 Prav tam: str. 27 in 28, glej besedilo Uvodne izjave 6 Uredbe .