Jedro

Prosilec za državljanstvo RS mora imeti bodisi lastna sredstva, s katerimi se bo preživljal sam, bodisi drug trajni vir preživljanja. Lastna navedba, da je tožnica s sredstvi, ki jih imata z izvenzakonskim partnerjem, uspela preživeti s svojo številno družino toliko let v Sloveniji, pa ni dokaz o trajnem viru preživljanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 1960/97-8 z dne 6.4.1999.

Obrazložitev

Upravno sodišče je z izpodbijano sodbo v izreku pod točko 1 zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 17.6.1997, s katero je bila zavrnjena njena prošnja za sprejem v državljanstvo. V izreku pod točko 2 pa je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu za oprostitev plačila sodnih taks.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe k točki 1 izreka sodišče prve stopnje navaja, da je tožnica zaprosila za sprejem v državljanstvo po redni naturalizaciji z olajšavo po 1. odstavku 12. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS). Tožnica živi v skupnem gospodinjstvu s S.Š. ter s svojimi šestimi mladoletnimi otroki. Iz izjave stranke z dne 9.1.1997 izhaja, da nihče od družine nima trajnega vira za preživljanje, ker opravljajo razna kmečka dela in zbirajo odpadne surovine, kar se po zakonu ne more šteti za trajni vir preživljanja. Po presoji sodišča prve stopnje je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje pogoja po 4. točki 1. odstavka 10. člena ZDRS, ki določa, da mora oseba, ki prosi za pridobitev državljanstva z naturalizacijo, imeti zagotovljeno stanovanje in trajen vir preživljanja, najmanj v višini, ki omogoča materialno in socialno varnost. Merila za ugotavljanje izpolnjevanja obravnavanega pogoja so podrobneje določena v 5. členu Uredbe Vlade Republike Slovenije o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo (Ur. list RS, št. 47/94, v nadaljevanju: Uredba), ki določa, da ima oseba zagotovljeno trajno materialno in socialno varnost po 4. točki 1. odstavka 10. člena ZDRS, če dokaže da je redno zaposlena in višina njenih dohodkov ustreza višini, ki je določena z Uredbo Vlade Republike Slovenije o določitvi zajamčenega osebnega dohodka, da prejema pokojnino, ne glede na višino, če je bila določena v Republiki Sloveniji, da ima kakšen drug redni trajni vir preživljanja v višini, navedeni v 1. alinei ali da jo je po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih dolžan preživljati kdo drug. Če je prosilec po zakonu dolžan preživljati še koga drugega, mora višina njegovih dohodkov zadoščati tudi za osebo, ki jo je dolžan preživljati. Okoliščina, ki jo zatrjuje tožnica, da namreč skupaj s partnerjem skrbita za otroke in zagotavljata minimalno potrebna sredstva za celotno družino osmih ljudi, ne pomeni izpolnjevanja citiranih pogojev in za odločanje v tem postopku ni relevantna. Na odločitev tudi nima vpliva tožničina navedba, da je slovenska izseljenka, saj bi tudi v tem primeru za sprejem v državljanstvo morala izpolnjevati navedene pogoje, poleg tega pa je iz spisnih podatkov razvidno, da tožnica ni slovenska izseljenka v smislu 12. člena ZDRS. Zato je sodišče prve stopnje tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. list RS, št. 50/97, ZUS).

Tožnica v pritožbi navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje v nasprotju s predpisi in je neživljenjska. Rojena je bila v Sloveniji in je bolj po naključju dobila hrvaško državljanstvo. Živi v izvenzakonski skupnosti s S.Š., kar je za Rome običajno in ima šest otrok, ki so vsi Slovenci. Ne glede na način in na postopanje državnih organov bo živela v Sloveniji in se ji s tem, da se ji ne da slovenskega državljanstva, otežuje njen položaj. Dejstvo je, da že toliko let živi v Sloveniji in da je s sredstvi, ki jih dobiva izvenzakonski partner, družina preživela. Zato sredstva, tudi če niso taka, kot jih zahteva zakon, zadostujejo za družino in zanjo ter bi moralo sodišče to okoliščino, zlasti zaradi specifičnosti prilik, upoštevati. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku ugodi ali pa izpodbijano sodbo razveljavi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Ker se pritožba po vsebini nanaša le na prvo točko izreka, je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo obravnavalo le v tem obsegu.

Po 1. odstavku 12. člena ZDRS lahko pristojni organ, če je to v skladu z nacionalnim interesom, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo RS slovenskega izseljenca in njegovega potomca do tretjega kolena v ravni črti, če dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno vsaj eno leto in če izpolnjuje pogoje iz 1., 4., 5., 6., 7. in 8. točke 1. odstavka 10. člena tega zakona. Po 4. točki 1. odstavka 10. člena ZDRS pa mora imeti oseba, ki prosi za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, med drugim zagotovljen tudi trajen vir preživljanja najmanj v višini, ki omogoča materialno in socialno varnost. Ta pogoj pomeni, da mora imeti prosilec za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije bodisi lastna sredstva, s katerimi se bo preživljal sam, bodisi drug trajen vir preživljanja. Kot izhaja iz podatkov in listin v predloženih upravnih spisih, tožnica tega pogoja ne izpolnjuje, kar pa sta pravilno ugotovila tožena stranka in sodišče prve stopnje. Tožničina lastna navedba, da je s sredstvi, ki jih imata z izvenzakonskim partnerjem, uspela preživeti s svojo številno družino toliko let v Sloveniji, pa ni dokaz. Zato je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožnica ne izpolnjuje pogoja trajnega vira preživljanja iz 4. točke 1. odstavka 10. člena ZDRS kot enega izmed kumulativno določenih pogojev za sprejem v državljanstvo RS po 1. odstavku 12. člena ZDRS ter je na tej podlagi pravilno odločilo. Zato so pritožbeni ugovori o nepravilni uporabi zakona neutemeljeni. Na drugačno odločitev pritožbenega sodišča pa ne more vplivati niti specifičnost razmer, v katerih tožnica živi in na katere se sklicuje.

Glede na navedeno je vrhovno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.