Jedro

Komanda garnizona ni imela po osamosvojitvi RS pravice razpolagati s stanovanjskim fondom in je zato tožena stranka v stanovanju nezakonito. Tudi v času "moratorija" te pravice ni ponovno pridobila.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke, ki je od toženca zahtevala, da se izseli iz dvosobnega stanovanja.

Tožena stranka se je pritožila, vendar je sodišče druge stopnje njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper to sodbo vlaga tožena stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in obe sodbi spremeni tako, da tožbeni zahtevek stroškovno zavrne. S skupno deklaracijo, ki je bila podpisana 7.7.1991 na Brionih, je bilo odloženo in suspendirano izvrševanje osamosvojitvenih aktov Republike Slovenije za 90 dni. Zato so ponovno veljali tudi zvezni predpisi in je bivša JLA zakonito razpolagala z vojaškimi stanovanji. Poznejše prenehanje veljavnosti zveznih predpisov t.j. v času po 7.10.1991 na veljavnost odločbe, ki je bila izdana 22.8.1991, ne morejo vplivati. Drugačna razlaga skupne izjave bi pomenila kolizijo med notranjim pravom in mednarodnim pravom. Za revidentovo stališče pa govori dejstvo, da je v RS v obdobju suspenza veljala tudi tista zvezna zakonodaja, ki so jo v tem času sprejeli zvezni organi. Prvega odstavka 9.člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ni mogoče uporabiti brez določila 2.in 3.odstavka istega člena, ki določa, da se premoženje JLA prevzame postopno, najkasneje do konca 1993. Na vročeno revizijo (390.člen ZPP) tožeča stranka ni odgovorila, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil. Revizija ni utemeljena.

Po uradni dolžnosti upoštevne (386.člen ZPP) bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz določila 10.točke 2.odstavka 354.člena ZPP v pravdi ni bilo. Druge se upoštevajo le, če jih revident izrecno uveljavlja in toženec ne uveljavlja nobene.

Revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava pa ni podan. Dne 25.6.1991 je bila na seji Skupščine Republike Slovenije sprejeta Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, po kateri je Republika Slovenija prevzela vse pravice in dolžnosti, ki so bile z ustavo Republike Slovenije in ustavo SFRJ prenesene na organe SFRJ (3.odstavek I.točke cit. listine). Po 1.odstavka 9.člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije pa je prevzela Republika Slovenija v upravljanje vse premično in nepremično premoženje, s katerim so na ozemlju Republike Slovenije do uveljavitve tega zakona upravljali zvezni organi ter poveljstva, enote in zavodi JLA. Zato po uveljavitvi teh določb (po 25.6.1991) komanda garnizona, ki je dotlej upravljala z vojaškim stanovanjskim fondom, ni bila več upravičena izdajati odločb, s katerimi je razpolagala z vojaškimi stanovanji. Nesporno med strankama je bilo, da je bila predmetna odločba izdana po 25.6.1991 t.j. 22.8.1991. Na veljavnost določb temeljne ustavne listine in ustavnega zakona za izvedbo te listine ni vplival trimesečni moratorij. S sklepom Skupščine, s katerim je bila 10.7.1991 sprejeta Skupna deklaracija, je bilo le ustavljeno nadaljnje izvajanje ustavnih aktov o osamosvojitvi, ki se je po preteku treh mesecev nadaljevalo (prim. Stališča in sklepi Skupščine Republike Slovenije z dne 2.10.1991). S sprejemom Skupne deklaracije ni bilo vzpostavljeno stanje po predpisih pred 25.6.1991. Priloge k Skupni deklaraciji, na katere se sklicuje revizija, urejajo le določena področja kot npr. režim na meji, varnost meja, carine in podobno. Na področju upravljanja z nepremičninami, s katerimi so prej upravljali zvezni organi (konkretno z vojaškimi stanovanji), ni bilo vzpostavljeno stanje pred 25.6.1991. Pri tem ni zaslediti kakšnega neskladja med (kot revizija pravi) mednarodnim pravom in notranjim pravom, saj je z ratifikacijo Skupne deklaracije to postalo domače pravo, kar je imelo za posledico odlog izvrševanja osamosvojitvenih aktov.

Neutemeljeno je tudi sklicevanje revidenta na 2. in 3.odstavek 9.člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, saj se ti dve določili nanašata le na možnost postopnega (fizičnega) prevzema premoženja JLA, vse v skladu z odredbami Predsedstva Republike Slovenije o preimenovanju enot JLA v enote TO Slovenije. Teh določil ni mogoče razlagati tako, da bi zveznim organom t.j. v konkretnem primeru komandi garnizona ostala razpolagalna pravica na stanovanjskem fondu vse do konca leta 1993, ampak je bila dana možnost postopnega izvajanja sicer jasno določenega prevzema kot ga določa 1.odstavek 9.člena cit. zakona in do katerega je prišlo 25.6.1991. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in ne razlogi, na katere mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti, je bilo potrebno revizijo zavrniti kot neutemeljeno (393.člen ZPP).