Jedro

Po presoji pritožbenega sodišča se lahko varnost ljudi (potencialnih oškodovancev) in njihovega premoženja zagotovi tudi z milejšim ukrepom, torej s hišnim priporom, saj ni zaznati nobenih indicev, da bi bilo treba mladoletnika popolnoma izločiti iz okolja, v katerem živi.

Resda drži, da se na stopnji utemeljenosti suma kaže, da je bila intenzivnost protipravnega ravnanja sostorilcev v razmerju do obeh oškodovancev visoka in kriminalna količina izvršitvenih ravnanj velika, vendar gre še vedno za očitek ravnanja le v dveh dogodkih, medtem ko gre pri starejšemu mladoletniku A. A. sicer za vzgojno in vedenjsko neproblematično osebo, ki se redno šola (je dijak prvega letnika izobraževalnega programa avtoserviser na srednji šoli ...) in živi v urejenih družinskih razmerah (skupaj s sestro, mamo samohranilko in babico). Po podatkih spisa pa doslej še ni bil (disciplinsko) obravnavan niti v šoli niti pri centrih za socialno delo, kaj šele v kazenskem postopku. Pritožba upravičeno opozarja, da glede na odsotnost vsakršne predhodne obravnave mladoletnika ni moč govoriti o osebi, ki bi v vsakdanjem življenju veljala za agresivno oziroma bi svoje nasilje stopnjevala. Iz problematičnega dogajanja, sicer na ravni utemeljenega suma storjenega zoper dva oškodovanca, pa tudi po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče zaključevati, da starejši mladoletnik ne spoštuje prav nobenih predpisanih norm in pravil, zaradi česar naj mu ne bi bilo moč zaupati, da bi spoštoval odrejen hišni pripor (kot milejši ukrep v odnosu do oddaje v predhodni dom ali brez temelja v diagnostični center v smislu prvega odstavka 471. člena ZKP).

Izrek

I. Ob delni ugoditvi pritožbi se izpodbijani sklep spremeni tako, da se pripor, ki je bil zoper starejšega mladoletnika A. A. odrejen iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena v zvezi s 472. členom Zakona o kazenskem postopku,

nadomesti s hišnim priporom, ki se bo izvrševal na naslovu ... .

Po presoji pritožbenega sodišča se lahko varnost ljudi (potencialnih oškodovancev) in njihovega premoženja zagotovi tudi z milejšim ukrepom, torej s hišnim priporom, saj ni zaznati nobenih indicev, da bi bilo treba mladoletnika popolnoma izločiti iz okolja, v katerem živi. Ob upoštevanju okoliščine, kot se pritožbeno nakazuje, da je šlo pri mladoletniku za spodrsljaj (ne glede na veliko kriminalno količino izvršitvenih ravnanj), je po oceni pritožbenega sodišča vendarle podana pozitivna prognoza, da bo tudi z izvrševanjem hišnega pripora, ki se nadzira občasno, zagotovljen ustavno varovan cilj, pri čemer bo izkušnja, ko mu je že teden dni odvzeta prostost (v policijskem pridržanju je od 17.12.2024 od 8.00 ure), nanj še dodatno odvračevalno vplivala, da kaznivih dejanj ne bo ponavljal, ukrep hišnega pripora pa spoštoval. Pri tem ima pripor pri mladoletnikih tudi drugačno funkcijo in se presoja z drugih vidikov, zlasti vzgojnih ter izobraževalnih.

II. Starejšemu mladoletniku se prepove, da se brez posebnega dovoljenja sodišča oddalji z naslova stalnega prebivališča, tj. na naslovu ... .

III. Nadzor nad izvrševanjem hišnega pripora bo izvajala Policijska postaja ... .

IV. V primeru, če se starejši mladoletnik brez dovoljenja sodišča oddalji z naslova, na katerem prestaja hišni pripor, mu policija odvzame prostost in ga brez odlašanja privede k dežurnemu preiskovalnemu sodniku, ki sme znova odrediti pripor.

V hišnem priporu starejši mladoletnik ne bo mogel prihajati v osebni stik s potencialnimi oškodovanci, zaradi česar je hišni pripor zadosten ukrep za preprečitev ponovitvene nevarnosti. Pritožbeno sodišče ne pritrjuje zaključkom sodišča prve stopnje, da so vsi obdolženci začeli izvrševanje očitanih kaznivih dejanj preko spletnih aplikacij in telekomunikacijskih naprav in se jim to niti ne očita, kar utemeljeno izpostavlja pritožba. Očitana kazniva dejanja se tako lahko storijo s fizičnim stikom z oškodovanci. Ravno hišni pripor pa bo preprečil poustvaritev življenjskih situacij na prostosti, v katerih bi se lahko manifestirala ponovitvena nevarnost. S tem ukrepom, četudi je milejši od pripora, se bo torej prav tako lahko dosegel zasledovani cilj, to je preprečitev stika s potencialnimi oškodovanci in s tem preprečitev ponovitvene nevarnosti. Hišni pripor je, glede na to, da ne gre za skrajni poseg v mladoletnikovo osebno svobodo, tudi sorazmeren poseg v razmerju do varstva telesne in duševne integritete ter premoženja potencialnih oškodovancev, kar bi bile ogrožene pravne dobrine, kolikor bi prišlo do ponovitve kaznivih dejanj.

V. Uprava zaporov je dolžna starejšega mladoletnika A. A. nemudoma izpustiti na prostost.

VI. V preostalem se pritožba zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Ukrep, ki se bo izvajal na naslovu mladoletnikovega stalnega prebivališča, bo nadzorovala Policijska postaja ... . Pri tem se mora starejši mladoletnik zavedati, da lahko vsaka kršitev hišnega pripora, ki izpodbija zaupanje sodišča, da gre za zadostno garancijo za odpravo pripornega razloga, rezultira v ponovni odreditvi pripora.

1.S pritožbeno izpodbijanim sklepom je dežurna preiskovalna sodnica (ki je, glede na letni razpored dela Okrožnega sodišča v Celju, pristojna tudi za mladoletniške zadeve, torej kot sodnica za mladoletnike) zoper starejšega mladoletnika A. A. odredila pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP).

2.Zoper sklep se je pravočasno pritožil zagovornik starejšega mladoletnika, iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja po 3. točki prvega odstavka 370. člena, v zvezi s prvim odstavkom 373. člena ZKP ter bistvenih kršitev določb kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 370. člena v zvezi z drugim odstavkom 371. člena ZKP. Predlagal je, da naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter pripor, odrejen zoper A. A. , odpravi in odredi, da se ga nemudoma izpusti na prostost. Podredno pa je predlagal, da se zoper njega odredi hišni pripor po 199.a členu ZKP, ki bi se izvajal na naslovu ..., pri čemer naj se mu ob izvajanju hišnega pripora omogoči šolanje na Srednji šoli ... .

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi zagovornika delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP). Zavod, kjer starejši mladoletnik že prestaja pripor, bo slednjega nemudoma po prejemu sklepa izpustil na prostost, mladoletnik pa bo nastopil izvrševanje hišnega pripora. V preostalem je bila pritožba zavrnjena kot neutemeljena.

3.Pritožba je delno utemeljena.

4.Po določilu prvega odstavka 472. člena ZKP sme sodnik za mladoletnike izjemoma odrediti, naj se mladoletnik pripre, če so za to podani razlogi iz prvega odstavka 201. člena ZKP. Za pripor morajo biti torej kumulativno podani splošni pogoji, torej utemeljenost suma storitve mladoletniku očitanega kaznivega dejanja, eden od pripornih razlogov (ponovitvena nevarnost, begosumnost, koluzijska nevarnost) ter sorazmernost in neogibna potrebnost pripora v smislu določila 20. člena Ustave Republike Slovenije. Pripor proti mladoletniku torej ni izključen, vendar pa se ga sme odrediti le izjemoma. Za presojo, ali je pripor neogibno potreben, morajo veljati strožja merila kot glede polnoletnih storilcev. Pripor je namreč mogoče odrediti le, če istega cilja ni mogoče doseči z nobenim drugim milejšim ukrepom, vključno z ukrepi iz določila 471. člena ZKP.

5.Sodišče prve stopnje je na straneh 9 do 18 pritožbeno izpodbijanega sklepa argumentiralo obstoj utemeljenega suma, da je starejši mladoletnik z zavestnim sodelovanjem pri storitvi skupaj z znanimi in neznanimi sostorilci izvršil očitana mu kazniva dejanja zoper oškodovanca B. B. in C. C. Takšnim zaključkom sodišča prve stopnje o obstoju utemeljenega suma pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje, pritožba pa tega niti ne izpodbija.

Zveza:

6.Kot je torej razvidno iz uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah z dne 18. 12. 2024, so policisti predmete, zasežene v okviru hišne preiskave pri starejšemu mladoletniku A. A.u, povezali s kaznivimi dejanji, storjenimi na škodo B. B. z dne 6. 9. 2024, zlasti kar se tiče zaseženih fotografij, na katerih je mladoletnik v istih oblačilih in obutvi kot na posnetkih kaznivega dejanja z dne 6. 9. 2024 in zaseženih očal in telefona, kar vse naj bi uporabljal tudi v času storitve kaznivih dejanj. Na posnetku, kjer pretepajo B. B. in ki je bil zavarovan pri preiskave elektronske naprave Č. Č. , je prepoznan A. A., oblečen v majico brez rokavov, črni spodnji del trenerke z znakom na levi strani, obraz ima prekrit s podkapo, na obrazu pa očala, tanjšega okvirja s stekli, večjih dimenzij, ki ustrezajo tem, ki so mu bila zasežena ob hišni preiskavi dne 18. 12. 2024. A. A. je bil prepoznan tudi na dveh posnetkih pretepanja B. B., ki sta bila zavarovan pri preiskavi elektronske naprave D. D., na katerem z mobilnim telefonom snema dogajanje. Na teh posnetkih je namreč A. A. obut v enaka obuvala, kot jih ima na dveh fotografijah, ki so mu bile zasežene pri hišni preiskavi in oblečen v enako majico in hlače, kot ju ima na eni izmed teh fotografij, v rokah pa drži mobilni telefon, kjer je na ovitku vidna nalepka z rdečo barvo, kot je bila na zaseženem mu telefonu, v okviru hišne preiskave z dne 17. 12. 2024.

7.Policisti so pri pregledu zavarovanih elektronskih podatkov mobilnega telefona Apple Iphone 13 mladoletnega Č. Č., v mapi "Chat" (Chats), med zavihkom CHAT, z datumom 17.08.2024 ob 21.59.25 uri zasledili komunikacijo v obliki izmenjave sporočil med uporabnikom Č. Č. s klicno številko ... in uporabnikom A. A. s klicno številko ..., iz katere je razvidno, da A. A. opisuje solzivec, da ga je izgubil v avtu. Č. Č. pa mu odgovarja, da mu bo javil, če je v avtu in mu ga lahko izroči naslednji dan, če pride na tekmo. Pri pregledu mape Call Log (4129) je bilo na datum 17.08.2024 med 17.00 uro in 20.12 uro izvršenih več klicev med uporabnikom E. E. in F. F. 100 in dva klica z uporabnikom A. A..

8.Utemeljen sum, da je pri kaznivih dejanjih, tako na škodo C. C., kot B. B., aktivno sodeloval starejši mladoletnik A. A., ki je prav tako pripadnik navijaške skupine "...", je tako tudi po presoji pritožbenega sodišča podan. Ob tem, ko se pritožnik ne dotika zaključka sodišča prve stopnje o utemeljenem sumu storitve mladoletniku očitanih kaznivih dejanj, izpodbija zaključek sodišča prve stopnje o obdolženčevi ponovitveni nevarnosti ter neogibni potrebnosti pripora.

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 201, 471, 472

9.6. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da v izpodbijanem sklepu ugotovljene subjektivne in objektivne okoliščine zanesljivo kažejo na mladoletnikovo ponovitveno nevarnost. Glede obstoja objektivnih okoliščin je sodišče prve stopnje pravilno poudarilo težo, način in okoliščine storitve obravnavanih kaznivih dejanj. Očita se mu namreč storitev kaznivih dejanj, za katere so predpisane visoke zaporne kazni, poleg tega pa je pravilno izpostavilo način storitve, v okviru katerega naj bi mladoletni in polnoletni storilci z oškodovancema ravnali izredno surovo. Glede na to je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, da ima starejši mladoletnik, glede na sodelovanje v takšni opisani organizirani skupini, izrazito negativne osebnostne lastnosti in je povsem nesočuten in povsem brezbrižen do drugih ter je pokazal veliko mero brutalnosti, agresivnosti in predrznosti. Nedvomno je tudi po presoji pritožbenega sodišča pokazal določeno mero vztrajnosti, glede na to, da se je na ravni utemeljenega suma pripeljal iz oddaljenega kraja ... samo zaradi izvršitve kaznivih dejanj. Vse navedeno kaže na določene osebnostne lastnosti mladoletnika, zaradi katerih je mogoče sklepati o obstoju verjetnosti, da se bo na podoben način vedel tudi v prihodnje.

10.Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče ne more slediti navedbam zagovornika v pritožbi, da pri starejšemu mladoletniku ni podanih subjektivnih okoliščin, ki bi utemeljevale priporni razlog ponovitvene nevarnosti. Pri tem se zagovornik sklicuje zlasti na mladoletnikovo predhodno nekaznovanost, do česar se je že sodišče prve stopnje povsem ustrezno opredelilo v točki 15 izpodbijanega sklepa in pretehtalo, da pri presoji ponovitvene nevarnosti zgolj dejstvo, da mladoletnik nima kriminalne preteklosti, samo po sebi nima tako tehtnega pomena, da ne bi bilo mogoče govoriti o obstoju ponovitvene nevarnosti.

11.Zagovornik nadalje izpostavlja, da vloga starejšega mladoletnika sploh ni bila vodilna in se tako ne da sklepati na njegove lastnosti, ki bi utemeljevale nevarnost ponavljanja kaznivih dejanj. Pri enem dogodku naj bi namreč samo snemal dogajanje, sicer pa se mu očita, da je bil zgolj prisoten pri obeh dogodkih in da ni aktivno sodeloval ter tudi ni povzročil hude telesne poškodbe oškodovancu B. B. Glede tega pritožbeno sodišče pojasnjuje, da za ugotovitev potrebnega dokaznega standarda v tej fazi postopka še ni treba povsem natančno determinirati ravnanj vseh udeležencev, ob očitku ravnanja v sostorilstvu udeleženim pa je vsem protagonistom mogoče pripisati tudi tiste posledice, ki jih niso neposredno povzročili sami, na ravni utemeljenega suma pa se razkrije, da so vsi skupaj uporabili silo zoper oba oškodovanca, da bi si protipravno prilastili ves denar, ki sta ga imela s seboj, da so vsi z oškodovancema grdo ravnali, ju pretepali in ju spravljali v podrejen položaj ter v součinkovanju njihovih izvršitvenih ravnanj pri oškodovancu B. B. povzročili tudi hudo telesno poškodbo. Vsi, torej tudi starejši mladoletnik A. A., naj bi tako najmanj privolili v prepovedane posledice očitanih jim kaznivih dejanj. Okoliščine, v katerih so bila izvršena kazniva dejanja, pa kažejo na to, da je A. A. sam privolil, da na poziv ostalih soobdolžencev odide v mestni park, kjer je vedel, kaj načrtujejo storiti z oškodovancema. Glede na navedeno zagovornik z minimaliziranjem vloge starejšega mladoletnika v tej fazi postopka ne more uspeti.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

12.Kljub drugačnemu zatrjevanju zagovornika v pritožbi, je tudi pritožbeno sodišče na stališču, da je starejši mladoletnik nevaren širšemu krogu potencialnih oškodovancev, četudi naj bi šlo samo za storilce kaznivih dejanj zoper otroke, kar izpostavlja pritožba. Na ravni utemeljenega suma je namreč že izkazano, da je bil udeležen v dveh dogodkih, torej zoper dva oškodovanca, kar seveda dodatno utemeljuje ponovitveno nevarnost in nevarnost za druge potencialne oškodovance. Zagovornik ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da starejši mladoletnik v času po storitvi kaznivega dejanja, pa do odločanja o odreditvi pripora, ni storil drugega kaznivega dejanja in da zato ni ponovitveno nevaren. Drži, da je ta čas trajal nekaj mesecev, vendar je bila intenziteta očitanih mu kaznivih dejanj, domnevno storjenih v kratkem obdobju (sredi avgusta in v začetku septembra), izjemno visoka. Glede na vse ugotovljene objektivne in subjektivne okoliščine tako ni dvoma, da je ponovitvena nevarnost pri starejšemu mladoletniku podana.

13.7. Pritožbeno sodišče pa pritrjuje zagovorniku, da pripor kot najhujši osebni omejevalni ukrep, ki je v postopku proti mladoletniku še toliko bolj izjemne narave, v danem primeru ni neogibno potreben ukrep. Kot je pravilno izpostavil zagovornik v pritožbi, se sme pripor zoper mladoletnika odrediti le izjemoma, za presojo, ali je pripor neogibno potreben, pa morajo veljati strožja merila kot glede polnoletnih storilcev. Razloge izpodbijanega sklepa v tej smeri (točka 16 in dalje izpodbijanega sklepa), tj. da je pripor neogibno potreben, pritožnik utemeljeno graja.