Jedro

Neupoštevanje postopkovnih napotkov iz 254. člena ZPP lahko predstavlja le relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP), ki pa je toženec v pritožbi ni uveljavljal. Zato se v reviziji na njo ne more sklicevati.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je polovica nepremičnine, ki je vpisana pod vl. št. 1033 k.o..., last tožnice ter da ne spada v zapuščino po pokojnem J. P. Tožencu je naložilo izdajo zemljiškoknjižnega dovolila (na podlagi katerega se bo lahko tožnica vknjižila kot solastnica omenjene nepremičnine do 1/2) ter plačilo stroškov postopka v znesku 809.910,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.2.2002. Toženčevo pritožbo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper to sodbo vlaga toženec revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev. Navaja, da sta sodišči prve in druge stopnje sicer navedli, da je premoženje, ki ga zakonec pridobi pred sklenitvijo zakonske zveze, njegovo posebno premoženje, vendar tega pri sojenju nista upoštevali. Izvedensko mnenje namreč natančno določa deleže posebnega premoženja enega in drugega zakonca, vendar sodišči izvedenskega mnenja nista sprejeli (čeprav stranki mnenju nista nasprotovali, niti nista predlagali novih dokazov). Sodišči sta si tako vzeli pravico odločati o nečem, kar je pridržano le izvedencu. Bistveno je, da sta deleža posebnega premoženja določena z mnenjem izvedenca in sodišči bi lahko podvomili le v tisti del mnenja, ki ugotavlja delež posebnega premoženja tožnice. Tu je imelo sodišče prve stopnje dve možnosti: sprejeti izvedensko mnenje, ali pa imenovati izvedenca finančne stroke. Po prosti presoji pa sodišče ni smelo odločati, ker ne razpolaga z znanjem finančne stroke. Podana je torej bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - 2/2004 - ZPP), saj je izrek v nasprotju z obrazložitvijo. Zmotno pa je uporabljeno tudi materialno pravo, ker sodišči prve in druge stopnje nista upoštevali določbe 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76 - Uradni list RS, št. 16/2004 - ZZZDR). Po tem, ko je delež posebnega premoženja J. P. nesporno ugotovljen, bi bilo treba tožničin delež sprejeti glede na podano izvedensko mnenje, ali pa vzeti, da ta delež ni znan. Sodišče namreč ne razpolaga z znanjem, na podlagi katerega bi lahko ovrednotilo vrednost njenega posebnega premoženja.

Revizija je bila vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Tako kot ostale dokaze, tudi izvedensko mnenje sodišče ocenjuje v skladu z načelom proste dokazne ocene (8. člen ZPP). Na izvedenčeve ugotovitve torej ni vezano. Če je izvedensko mnenje nestrokovno, pomanjkljivo, samo s seboj v nasprotju, ga sodišče ne bo upoštevalo. Zakon sicer v 254. členu določa, kako naj ravna, da te pomanjkljivosti odpravi, nalaga pa tudi izvedencu, da svoje mnenje vselej obrazloži. Vendar neupoštevanje postopkovnih napotkov iz 254. člena lahko predstavlja le relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (1. odstavek 339. člena ZPP), ki pa je toženec v pritožbi ni uveljavljal. Zato so irelevantne tudi njegove revizijske navedbe, da sta si sodišči "sami vzeli pravico, da odločata o nečem, kar je bilo z izvedenci določeno, po prostem preudarku", ter da "je z izvedencem delež posebnega premoženja v skupnem premoženju pokojnega J. P. določen po za to določenem sodno zapriseženem izvedencu, tako da bi sodišči eventualno lahko podvomili le v del mnenja, ki ugotavlja delež posebnega premoženja tožnice ter da bi morali sodišči izvedensko mnenje sprejeti". Revizije namreč ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP), pa tudi ne zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, če teh kršitev revident ni uveljavljal že v pritožbi (prim. 2. točko prvega odstavka 370. člena ZPP).

Ker je neutemeljen tudi revizijski očitek, da izrek sodbe nasprotuje njenim razlogom (izvedensko mnenje izvedenca gradbene stroke seveda ne predstavlja razlogov sodbe) in ker je tudi materialno pravo pravilno uporabljeno (vključno z 51. členom ZZZDR), je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).