Jedro

U. je kot domnevni povzročitelj škode in zavarovanec tožene stranke (upravičeno) zainteresiran za izid predmetne pravde, saj se bo za toženko negativen izid tako ali drugače odrazil na pogodbeno (zavarovalno) razmerje, ki obstaja med njima. Skratka vplival bo (takoj ali pa v prihodnosti) na njegov pogodbeno-pravni položaj, pa čeprav „zgolj“ v smislu slabših pogodbenih pogojev.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se stranska intervencija U. na strani tožene stranke dopusti.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 16.4.2014 odločilo, da se stranska intervencija U. na strani toženke ne dopusti.

2. Zoper sklep sodišča se iz vseh pritožbenih razlogov pritožujeta toženka in U. ter pritožbenemu sodišču predlagata, da ga spremeni tako, da dopusti stransko intervencijo U. (s stroškovno posledico), podredno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Poudarjata, da U. izkazuje pravni interes za vstop v pravdo ter da pravila o trditvenem in dokaznem bremenu za tak predlog niso tako (oziroma enako) stroga kot npr. za vložitev tožbe. Sočasno je potrebno obravnavati navedbe iz toženkinega predloga, da naj se tretjega pozove v pravdo, ter samo izjavo o vstopu tretjega v pravdo kot intervenienta. Pritožnika se sklicujeta na med njima sklenjeno zavarovalno pogodbo, katere del so tudi splošni pogoji, ki predvidevajo izključitev zavarovanja. Že to je zadosten razlog, da ima intervenient v pravdi svoj lasten interes, da se ta izide v korist ene (konkretno tožene) stranke. Poleg tega samo dejstvo, da se v pravdi obravnava škoda, ki naj bi jo tožniku povzročil intervenient, zadošča, da se mu v postopku dopusti aktivno sodelovanje.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Stališče sodišča prve stopnje, da naj bi imel U. v konkretnem primeru zgolj ekonomski ne pa tudi pravni interes oziroma da je tak interes podan zgolj v primeru, ko ima pravdna stranka v primeru neuspeha v pravdi zoper potencialnega stranskega intervenienta kakršenkoli (regresni) zahtevek, je napačno. Dejstvo je, da je U. kot domnevni povzročitelj škode in zavarovanec tožene stranke (upravičeno) zainteresiran za izid predmetne pravde, saj se bo za toženko negativen izid tako ali drugače odrazil na pogodbeno (zavarovalno) razmerje, ki obstaja med njima. Skratka vplival bo (takoj ali pa v prihodnosti) na njegov pogodbeno-pravni položaj, pa čeprav „zgolj“ v smislu slabših pogodbenih pogojev. Naziranje, češ da samo možnost vložitve (regresnega) zahtevka vzpostavlja pravni interes za stransko intervencijo, je preozko, pri čemer spregleda, da se tudi (regresna) vložitev zahtevka (v kolikor je seveda utemeljena) v končni fazi odrazi prvenstveno v ekonomskem (finančnem) položaju (potencialnega) stranskega intervenienta.

6. Ker sta pritožbi utemeljeni, jima je bilo potrebno ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, da se stranska intervencija U. na strani tožene stranke dopusti (3. točka 365. člena ZPP(1)). O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo (tretji in četrti odstavek 165. člena ZPP).

(1) Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.