Jedro

V 34.b členu je določena posebna oblika izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba. Določeno je, da se ne glede na določbe tega poglavja, družinskemu članu umrlega, ki je poskrbel za pogreb v Republiki Sloveniji, kot posebna oblika izredne denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč kot pomoč pri kritju stroškov pogreba v višini dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona, vendar ne več kot znašajo stroški pogreba. Do pravice iz prvega odstavka navedenega člena je upravičen družinski član umrlega, če je bil na dan smrti umrlega upravičen do socialnovarstvenih pravic po tem zakonu ali katerega lastni dohodek oziroma skupni lastni dohodek družine, pri izračunu katerega se ne upoštevajo denarna socialna pomoč in varstveni dodatek po tem zakonu, otroški dodatek po zakonu, ki ureja družinske prejemke in državna štipendija po zakonu, ki ureja štipendiranje, ni presegel višine 617,00 EUR za samsko osebo oziroma 925,00 EUR za družino.

Tožnik pa ni upravičen niti do pravice do enkratne izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana (34.a člen ZSVarPre). V prvem odstavku navedenega člena je določeno, da se ne glede na določbe tega poglavja, družinskemu članu umrlega kot posebna oblika izredne denarne socialne pomoči, dodeli enkratna izredna denarna socialna pomoč v višini osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona. Do pravice iz prejšnjega odstavka je upravičen družinski član umrlega, če je bil na dan smrti umrlega upravičen do socialnovarstvenih pravic po tem zakonu ali katerega lastni dohodek oziroma katerega skupni lastni dohodek družine, pri izračunu katerega se ne upoštevajo denarna socialna pomoč in varstveni dodatek po tem zakonu, otroški dodatek po zakonu, ki ureja družinske prejemke in državna štipendija po zakonu, ki ureja štipendiranje, ni presegal višine njegovega minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov, določenega na način iz 50. člena tega zakona, pri čemer se dodatki za delovno aktivnost iz 26. člena tega zakona in krivdni razlogi iz 28. člena tega zakona ne upoštevajo. Pri izračunu višine minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov, določenega na način iz 50. člena tega zakona, se šteje, da samo družinski član umrlega, ki uveljavlja pravico iz tega člena, izpolnjuje pogoj iz drugega odstavka 50. člena tega zakona (drugi in tretji odstavek 34.a člena ZSVarPre).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam trpi stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločba tožene stranke št. ... z dne 13. 9. 2019 in odločba CSD A. št. ... z dne 22. 7. 2019 ter odločba št. ... z dne 13. 9. 2019 in odločba št. ... z dne 22. 7. 2019 ter da se tožniku prizna pravica do izredne denarne socialne pomoči, kot pomoč pri kritju stroškov pogreba, podrejeno pa pravica do enkratne izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana, oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 7. 2019 dalje do plačila. Sodišče je nadalje odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da se je tudi tekom sodnega postopka izkazalo, da sta organa tožene stranke opravila napačne izračune višine dohodkov tožnikove družine. Pri izračunu občasnih dohodkov sta celotni znesek občasnih dohodkov delila na tri mesece pred vložitvijo vloge, morala pa bi upoštevati le 1/12 oziroma 85,83 EUR od celotnega občasnega dohodka. Iz podatkov e-uprave izhaja, da zakonsko določeni znesek za družino z dvema odraslima osebama in enim otrokom, znaša 2,74 osnovnega zneska minimalnega dohodka oziroma 1.101,97 EUR, kar je več od izračunanih prihodkov, ki jih je imela tožnikova družina ob vložitvi vloge. Kljub temu, da je sodišče ugotovilo novi ponder 2,27, so tožnikovi dohodki nižji od cenzusa 891,54 EUR, katerega navaja sodišče v obrazložitvi sodbe. Odločilni razlogi v sodbi so tako v nasprotju z vsebino listin, ki so javno objavljene. Tožnik vlaga pritožbo tudi v delu, ki se nanaša na stroške postopka, saj je sodišče enostavno odločilo, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka iz razloga, ker s svojim zahtevkom ni uspel. Vložitev tožbe in pravni interes tožnika za nadaljevanje postopka je bil izključno v razlogu nestrokovnega dela organov tožene stranke. Zaradi nepravilno ugotovljene višine dohodkov tožnikove družine, je moral vložiti tožbo, da dokaže pravilno uporabo in izračun višine dohodkov družine. Pritožba je tako utemeljena tudi v delu glede zavrnjenih stroškov postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožniku dodeli eno od oblik socialne pomoči in naloži toženi stranki povračilo stroškov postopka, vključno s stroški pritožbenega postopka. Podrejeno pa predlaga, da se izpodbijana sodba razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. V odgovoru na pritožbo tožena stranka navaja, da je bilo v zadevi sporno, ali je tožena stranka pri izračunu lastnega dohodka družine pravilno upoštevala znesek regresa, ki ga je tožnik dne 15. 5. 2019 prejel v višini 1.030,00 EUR in ga je tožena stranka upoštevala kot občasni dohodek v višini 146,96 EUR ter nadalje, ali je tožena stranka pravilno izračunala ponder v višini 2,74 ter posledično višino minimalnega dohodka družine. Tožena stranka se sicer ne strinja z izračunom, kot ga je opravilo sodišče prve stopnje. Edino pravilno stališče je, da se znesek občasnega neperiodičnega dohodka deli s 3 (povprečna mesečna višina tega dohodka za relevantno obdobje), ki v konkretnem primeru traja tri mesece, ne pa 12 mesecev. Od dobljenega zneska (količnika) se potem odšteje polovico osnovnega zneska minimalnega dohodka, tako da je povprečna mesečna višina tega dohodka v relevantnem obdobju znašala 146,96 EUR, lastni dohodek družine pa 1.092,25 EUR in ne 1.056,03 EUR, kot je to izračunalo sodišče prve stopnje. Da je tako stališče tožene stranke pravilno izhaja tudi iz sodne prakse pritožbenega sodišča1. Sodišče niti ne obrazloži, zakaj je v sporni zadevi potrebno upoštevati zgolj 1/12 višine prejetega regresa in se v tem delu sodba tudi ne da preizkusiti in je posledično podana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)2. Tudi izračun ponderja, ki ga je opravilo sodišče prve stopnje, je nepravilen. Pri tožniku se je namreč ponder zvišal za 0,47, in sicer na 1,47. S tem v zvezi se tožena stranka sklicuje tudi na predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, konkretno na obrazložitev glede novega 34.a člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre)3. Določeno je, da se pri izračunu cenzusa za varstveni dodatek krivdni razlogi iz 28. člena ZSVarPre ne upoštevajo. Prav tako se samo družinskemu članu umrlega, ki uveljavlja pravico do enkratne izredne denarne socialne pomoči, znesek minimalnega dohodka ugotovljenega na enak način kot velja za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči, poveča za 0,73 osnovnega zneska minimalnega dohodka. V takrat veljavnem ZSVarPre je bilo v prvi točki drugega odstavka 50. člena določeno povečanje ponderja za 0,73, v za predmetni spor relevantnem obdobju pa je navedena določba ZSVarPre določala povečanje ponderja za 0,47. Dokazilo, ki ga prilaga tožnik, se nanaša na obdobje, ko znaša višina osnovnega zneska minimalnega dohodka 402,18 EUR (1.101,97 : 2,74). V spornem obdobju je višina osnovnega zneska minimalnega dohodka znašala 392,75 EUR. Zaradi tega tudi ni moč govoriti o nasprotju med listinami tožene stranke in javno objavljenimi listinami. Tudi navedba tožnika, da znaša dohodek družine 834,55 EUR je napačen. Upoštevna vrednost občasnega neperiodičnega dohodka na more biti nikoli negativna. Dohodki tožnikove družine so višji od cenzusa 891,54 EUR. Ker tožnik v sporu ni uspel, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da sam trpi stroške postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi ter tudi pravilno odločilo. Pri tem ni zagrešilo kršitev, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti.

6. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 13. 9. 2019, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo CSD A. št. ... z dne 22. 7. 2019. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ tožnikovo zahtevo za izredno denarno socialno pomoč kot pomoč pri kritju stroškov pogreba zavrnil. 7. Sodišče prve stopnje je nadalje presojalo tudi drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 13. 9. 2019, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba vložena zoper odločbo CSD A. št. ... z dne 22. 7. 2019. Z omenjeno odločbo je prvostopenjski organ zavrnil tožnikovo zahtevo za izredno denarno socialno pomoč po smrti družinskega člana.

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik 18. 7. 2019 vložil vlogo za priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba oziroma za priznanje enkratne izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana - matere, ki je umrla 2. 7. 2019. 9. V 34.b členu je določena posebna oblika izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba. Določeno je, da se ne glede na določbe tega poglavja, družinskemu članu umrlega, ki je poskrbel za pogreb v Republiki Sloveniji, kot posebna oblika izredne denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč kot pomoč pri kritju stroškov pogreba v višini dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona, vendar ne več kot znašajo stroški pogreba. Do pravice iz prvega odstavka navedenega člena je upravičen družinski član umrlega, če je bil na dan smrti umrlega upravičen do socialnovarstvenih pravic po tem zakonu ali katerega lastni dohodek oziroma skupni lastni dohodek družine, pri izračunu katerega se ne upoštevajo denarna socialna pomoč in varstveni dodatek po tem zakonu, otroški dodatek po zakonu, ki ureja družinske prejemke in državna štipendija po zakonu, ki ureja štipendiranje, ni presegel višine 617,00 EUR za samsko osebo oziroma 925,00 EUR za družino.

10. Med strankama ni sporen dohodek iz naslova plač, nadomestil plač in povračil stroškov v zvezi z delom v višini 944,39 EUR, prejet v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge ter bonitet v višini 0,70 EUR. Sporno pa je vprašanje, kako upoštevati občasni dohodek (regres), ki ga je tožnik prejel 15. 5. 2019 v višini 1.030,00 EUR. Tožena stranka je v predsodnem postopku ugotovila, da znaša dohodek družine 1.092,05 EUR. Sodišče prve stopnje pa je upoštevalo lastni dohodek družine v višini 1.076,14 EUR. Sodišče prve stopnje se je strinjalo, da gre v primeru regresa za občasni, neperiodični dohodek. V prvem odstavku 23. člena je določeno, da se občasni, neperiodični dohodki, ki jih je upravičenec prejel v obdobju iz 20. člena tega zakona, upoštevajo v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona. Tožena stranka je prejeti znesek regresa v višini 1.092,05 EUR delila s 3 in tako dobila povprečno mesečno višino teh dohodkov. Nasprotno od tega je sodišče prve stopnje znesek regresa delilo z 12 ter nato pomnožilo s 3. 11. Pritožbeno sodišče je v zvezi s tem že zavzelo stališče v zadevi Psp 109/2019 z dne 23. 5. 2019, in sicer, da je potrebno v primeru izračuna povprečne mesečne višine občasnega neperiodičnega dohodka prejeti znesek deliti s 3, kar pomeni, da je bil izračun tožene stranke pravilen. Vendar pa niti izračun, ki ga je opravila tožena stranka, niti izračun, ki ga je opravilo sodišče prve stopnje, ne vplivata na samo odločitev glede priznanja pravice, kot jo je uveljavljal tožnik. Po izračunu tožene stranke namreč lastni dohodek družine znaša 1.092,05 EUR, po izračunu sodišča prve stopnje pa 1.056,03 EUR. V obeh primerih pa navedeni znesek presega cenzus, kot je določen z zakonom in ki znaša 925,00 EUR (drugi odstavek 34.b člena ZSVarPre).

12. Tožnik pa ni upravičen niti do pravice do enkratne izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana (34.a člen ZSVarPre). V prvem odstavku navedenega člena je določeno, da se ne glede na določbe tega poglavja, družinskemu članu umrlega kot posebna oblika izredne denarne socialne pomoči, dodeli enkratna izredna denarna socialna pomoč v višini osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona. Do pravice iz prejšnjega odstavka je upravičen družinski član umrlega, če je bil na dan smrti umrlega upravičen do socialnovarstvenih pravic po tem zakonu ali katerega lastni dohodek oziroma katerega skupni lastni dohodek družine, pri izračunu katerega se ne upoštevajo denarna socialna pomoč in varstveni dodatek po tem zakonu, otroški dodatek po zakonu, ki ureja družinske prejemke in državna štipendija po zakonu, ki ureja štipendiranje, ni presegal višine njegovega minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov, določenega na način iz 50. člena tega zakona, pri čemer se dodatki za delovno aktivnost iz 26. člena tega zakona in krivdni razlogi iz 28. člena tega zakona ne upoštevajo. Pri izračunu višine minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov, določenega na način iz 50. člena tega zakona, se šteje, da samo družinski član umrlega, ki uveljavlja pravico iz tega člena, izpolnjuje pogoj iz drugega odstavka 50. člena tega zakona (drugi in tretji odstavek 34.a člena ZSVarPre). Kot je bilo že prej pojasnjeno, je tožena stranka pravilno izračunala, da lastni dohodek družine znaša 1.092,05 EUR. V zvezi z izračunom cenzusa (osnovni znesek minimalnega dohodka), pa je tožena stranka izračunala, da le-ta znaša 1.076,14 EUR. Upoštevala je ponder 2,74 ter ga pomnožila z zneskom 392,75 EUR (osnovni znesek minimalnega dohodka, kot je določen v prvem odstavku 8. člena ZSVarPre). Sodišče prve stopnje se je sicer postavilo na stališče, da je ponder 2,74 napačno izračunan ter da bi moral ponder znašati 2,27. S tem bi višina minimalnega dohodka družine (cenzus) znašala 891,54 EUR. Tak izračun je za tožnika celo bolj neugoden, kot pa ga je izračunala tožena stranka. Pritožbeno sodišče je zato upoštevalo znesek (cenzus), kot ga je izračunala tožena stranka, in sicer 1.076,14 EUR. Ker lastni dohodek družine v višini 1.092,05 EUR presega navedeni znesek, je tožena stranka pravilno odločila, da tožnik ni upravičen do enkratne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana.

13. Glede pritožbenih navedb, ki se nanašajo na podatke v e-upravi in po katerih naj bi zakonsko določen cenzus za dve odrasli osebi in enega otroka znašal 2,74 osnovnega zneska minimalnega dohodka oziroma 1.101,97 EUR, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je bil izračun opravljen na podlagi zneska minimalnega dohodka v višini 402,18 EUR, namesto zneska veljavnega v spornem obdobju, in sicer 392,75 EUR. Tudi izračun lastnega dohodka družine v višini 834,55 EUR, ki ga je napravil tožnik, ni pravilen. Kot je bilo že pojasnjeno, lastni dohodek družine znaša 1.092,05 EUR.

14. Ker je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek za priznanje pravic in s tem potrdilo pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb tožene stranke, je skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPP tudi pravilno odločilo, da tožnik sam trpi stroške postopka.

15. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP odločilo, da sam trpi stroške pritožbe.

1 Glej Psp 273/2019 z dne 27. 11. 2019 in Psp 108/2019 z dne 23. 5. 2019. 2 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami.