Jedro

Pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče, da posebna doba, priznana iz naslova udeležbe v oboroženih silah BiH ob pravilni razlagi in ob uporabi Mednarodnega sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino, ni upoštevna.

Tožnik s sešteto pokojninsko dobo, dopolnjeno pri slovenskem in bosanskem nosilcu zavarovanja brez posebne dobe, ki glede na Mednarodni sporazum in po nacionalni zakonodaji nosilca zavarovanja v BiH ni izenačena z zavarovalno dobo, ne izpolnjuje pogoja minimalne pokojninske dobe iz 2. alineje 42. člena ZPIZ-2 in zato ni pogojev za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 30. 9. 2016 v zvezi z odločbo št. ... z dne 9. 8. 2016 in priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine, ker je presodilo, da sta zavrnilna upravna akta pravilna in zakonita.

2. Sodbo izpodbija tožnik zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo in priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine.

Navaja, da se je zaradi srčnega infarkta, ki ga je doživel kot profesionalni voznik tovornega vozila zdravil več mesecev, da se je po razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti prijavil na Zavodu za zaposlovanje, in da kljub aktivnemu iskanju zaposlitve ni dobil. Ni sporno, da je v Sloveniji dopolnil 4 leta 7 mesecev in 12 dni pokojninske dobe ter 1 leto 4 mesece ter 14 dni v BiH. Sporno je, da se posebna doba služenja v oboroženih silah BiH ne priznava. Sodišče prve stopnje je kot ključno za takšno stališče upoštevalo sodbo Psp 432/2014 z dne 12. 3. 2015. Upoštevana bi morala biti doba, dopolnjena v oboroženih silah BiH, saj tudi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Slovenije dopušča dokup pokojninske dobe za čas služenja obveznega vojaškega roka. V pokojninsko dobo je potrebno všteti vso dobo, za katero so plačani prispevki. Torej tudi čas, za katerega je država BiH plačevala prispevke. Izpostavlja, da so zavarovanci začeli bitko pri državnih organih BiH, da spremeni prakso in v bodoče na posebnih obrazcih sporoča tudi posebno pokojninsko dobo, dopolnjeno v oboroženih silah BiH, oz. po potrebi dopolni ali na novo podpiše sporazum med Slovenijo in BiH.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo niti do procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Sodba je utemeljena z bistveno pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, zato je na pritožbeno izvajanje potrebno dodati predvsem naslednje.

5. V obravnavani zadevi gre za spor zaradi pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine. Tožnik, rojen 26. 1. 1970 je z dnem 29. 12. 2015 razvrščen v I. kategorijo invalidnosti. Ni sporno, da ima pri slovenskem nosilcu zavarovanja dopolnjenih 4 leta 7 mesecev in 12 dni pokojninske dobe, pri bosansko-hercegovskem pa 1 leto 4 mesece in 14 dni, sporočenih na obrazcu BiH/SI 25 z dne 25. 3. 2016. Skupaj torej 5 let 11 mesecev in 26 dni slovensko - bosansko hercegovske zavarovalne dobe, kar ne zadošča za priznanje vtoževane pravice.

6. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka, je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju2 (ZPIZ-2) ter Sporazumu o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino3 (Mednarodni sporazum). Po 2. alineji 42. člena ZPIZ-2 je pravico do invalidske pokojnine zavarovancem I. kategorije invalidnosti zaradi bolezni mogoče priznati pod pogojem, če ob nastanku invalidnosti dopolnijo pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti (delovna leta), šteto delovna leta kot polna leta. Ker je tožnik do nastanka I. kategorije invalidnosti dne 29. 12. 2015 dopolnil 45 let starosti, znaša ena tretjina delovnih let, računano od 20. leta starosti 6 let in 8 mesecev. Ta pogoj pa v obravnavani zadevi ob pravilni uporabi 20. člena Mednarodnega sporazuma ni izpolnjen, saj ima tožnik skupno dopolnjenih le 5 let 11 mesecev in 26 dni pokojninske dobe.

7. Pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče, da posebna doba, priznana iz naslova udeležbe v oboroženih silah BiH ob pravilni razlagi in ob uporabi Mednarodnega sporazuma, ni upoštevna. V 1. odstavku 20. člena Mednarodnega sporazuma je eksplicitno določeno, da se zavarovalni dobi, ki jo je zavarovanec dopolnil po zakonodaji obeh pogodbenic pri uveljavitvi, ohranitvi in ponovni pridobitvi pravic do dajatve seštejeta, če se ne nanašata na isto obdobje. V kolikšni meri in kako se upošteva zavarovalna doba, določa zakonodaja pogodbenice, v kateri jo je zavarovanec dopolnil. Prav v zadevi Psp 432/2014, ki jo izpostavlja tudi pritožba, je bilo na podlagi odgovora nosilca zavarovanja iz BIH razčiščeno, da se v zavarovalno dobo, opredeljeno v 10. točki 1. člena Mednarodnega sporazuma po njeni nacionalni zakonodaji ne šteje posebna doba iz naslova udeležbe v oboroženih silah BiH. Navedeno seveda pomeni, da tožnik s sešteto pokojninsko dobo, dopolnjeno pri slovenskem in bosanskem nosilcu zavarovanja brez posebne dobe, ki glede na Mednarodni sporazum in po nacionalni zakonodaji nosilca zavarovanja v BiH ni izenačena z zavarovalno dobo, ne izpolnjuje pogoja minimalne pokojninske dobe iz 2. alineje 42. člena ZPIZ-2 in zato niti pogojev za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine.

8. Dejstvo, da je po slovenski nacionalni zakonodaji, t. j. po ZPIZ-2 sicer res mogoč dokup pokojninske dobe iz naslova obveznega služenja vojaškega roka v bivši SFRJ, v konkretnem primeru pravno sploh ni relevantno. Odločilne niso niti pritožbene navedbe, da naj bila pri pristojnih organih v BiH sprožena pravna "bitka" v smeri, da bi se v bodoče posebna doba, dopolnjena v oboroženih silah BiH, sporočala na dogovorjenem obrazcu. Drugačno vrednotenje navedene dobe bi bilo mogoče, če bi se državi pogodbenici dogovorili in spremenili Mednarodni sporazum, do tedaj pa je že načeloma in tudi v tem sodno socialnem sporu potrebno spoštovati veljavno mednarodno pogodbo.

9. Ker zatrjevana pritožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava nista podana, je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008. 2 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 37/2008 - MP/10/2008.