Jedro

Določbe 4. odstavka 125. člena ZDR, da lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi ob poteku poskusne dobe, ni mogoče razlagati tako, da rok za odpoved poteče zadnji dan poskusnega dela. Ob negativni oceni poskusnega dela z dnevom poteka poskusne dobe dejansko šele nastane razlog za izredno odpoved.

Ali zagovor delavca lahko vpliva na začetek teka subjektivnega roka za odpoved je odvisno od tega, ali je obstoj zakonskega odpovednega razloga lahko odvisen od vsebine oziroma rezultata zagovora delavca.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku dne 18.11.2003. Hkrati je zavrnilo tudi zahtevek za ugotovitev, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo in da z vsemi pravicami še traja in zahtevek za vrnitev tožnika na delo ter plačilo nadomestila plače skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ugotovilo je, da je tožnik dne 2.4.2003 s toženo stranko sklenil individualno pogodbo o zaposlitvi za vodstveno delovno mesto direktorja sektorja trženja s pričetkom dela s 1.5.2003 in s pogojem 6-mesečnega poskusnega dela. Zaradi negativne ocene poskusnega dela je tožena stranka dne 15.10.2003 tožnika obvestila o nameravani izredni odpovedi in ga za dne 28.10.2003 povabila na zagovor. Tožnik se vabilu ni odzval, temveč je na dan predvidenega zagovora toženo stranko obvestil, da je v bolniškem staležu in opravičil svojo odsotnost. Po seznanitvi s sklepom Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije z dne 6.11. in 13.11.2003, iz katerih izhaja, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo od 27.10. do 3.11.2003 ter 14.11.2003, je tožena stranka dne 17.11.2003 tožniku ponovno vročila pisno vabilo na zagovor za dne 18.11.2003. Tožnik je ponovno prosil za preložitev zagovora zaradi zagotovitve 8-dnevnega roka za pripravo in se zagovora 18.11.2003 ni udeležil. Sodišče je presodilo, da je tožena stranka pravilno štela, da se tožnik neutemeljeno ni udeležil zagovora in mu je z istim dnem zakonito podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj je dokazala, da tožnik ni uspešno opravil poskusnega dela, tako da je bil podan zakonski razlog za podajo izredne odpovedi v smislu 4. alineje 1. odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/02).

Na tožnikovo pritožbo je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožnikovemu zahtevku v celoti ugodilo. Sicer ni soglašalo s pritožbenimi navedbami, da tožena stranka tožniku nezakonito ni omogočila zagovora. Presodilo pa je, da bi morala biti sporna odpoved podana najkasneje do izteka poskusnega dela, torej do 31.10.2003. Odpoved podana dne 18.11.2003 je bila torej prepozna in je zato nezakonita.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga revizijo tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču druge stopnje očita nasprotje v odločilnih dejstvih, ko na eni strani soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je tožena stranka z vabljenjem tožnika na zagovor za dne 28.10.2003 in zaradi tožnikovega bolniškega staleža ponovno za 18.11.2003 tožniku omogočila zagovor in na drugi strani (očitno mimo pritožbenih navedb po uradni dolžnosti) ugotavlja, da je tožnica na tak način kršila rok za podajo izredne odpovedi. Vsekakor je tožena stranka pravočasno pričela s postopkom izredne odpovedi in pravočasno seznanila tožnika z negativno oceno njegovega poskusnega dela ter ga pozvala na zagovor. Zakon ne določa, da bi morala biti izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela podana do poteka poskusne dobe. Vsekakor pa je tožena stranka s postopkom odpovedi pravočasno pričela pred tem in s postopkom nadaljevala brez zavlačevanja, tako da je bila odpoved podana po poteku poskusne dobe zgolj zaradi tega, da je lahko tožniku omogočila zagovor, do katerega je imel tožnik po zakonu pravico.

Na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/07) je bila revizija vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

Revizija ni utemeljena.

Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava.

Pri tem je sodišče vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (3. odstavek 370. člena ZPP).

Sodišče druge stopnje ni storilo smiselno očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Sodba ima razloge o odločilnih dejstvih in med razlogi ni nasprotja, zaradi katerega se sodba ne bi dala preizkusiti. Materialnopravni zaključki, ki jih izpostavlja revizija, so predmet presoje pravilnosti uporabe materialnega prava.

Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

Na podlagi 4. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec ne opravi uspešno poskusnega dela. V skladu s 4. odstavkom 125. člena ZDR se taka odpoved poda na podlagi ugotovitve o neuspešno opravljenem poskusnem delu ob poteku poskusnega dela. Rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi je sicer opredeljen v 2. odstavku 110. člena ZDR v tem smislu, da mora delodajalec podati izredno odpoved najkasneje v 15 dneh od seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved in najkasneje v 6 mesecih od nastanka razloga. Tako opredeljen rok za podajo odpovedi ima značaj materialnega prekluzivnega roka, na katerega tudi pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP).

Glede na gornje določbe je v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešnega poskusnega dela potrebno glede začetka teka roka za odpoved upoštevati tudi določbe ZDR o poskusnem delu. Glede na določbe 125. člena ZDR lahko delavec pričakuje in zahteva, da se uspešnost njegovega dela ugotavlja z vidika dela v celotnem obdobju poskusne dobe. Opredelitve, da lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi ob poteku poskusne dobe (4. odstavek 125. člena ZDR), glede na to ni mogoče razlagati tako, da rok za odpoved poteče zadnji dan poskusnega dela. Ob negativni oceni poskusnega dela z dnevom poteka poskusne dobe dejansko šele nastane razlog za izredno odpoved. To sicer ne pomeni, da delodajalec ne bi mogel ustrezno uskladiti zagovora delavca tako, da bi odpoved lahko podal z zadnjim dnem poskusnega dela. Posebej v primerih odsotnosti delavca pa lahko na podlagi 2. odstavka 110. člena ZDR izredno odpoved poda tudi še v naslednjih 15 dneh. Odgovor na vprašanje, ali lahko vpliva na začetek teka subjektivnega roka za odpoved tudi zagovor delavca, je odvisen od tega, ali je obstoj zakonskega odpovednega razloga lahko odvisen od vsebine oziroma rezultata zagovora delavca.

V sodbi VIII Ips 237/2006 z dne 24.10.2006 je sodišče zavzelo stališče, da mora glede na v spornem času veljavne določbe ZDR delodajalec delavcu zagotoviti zagovor tudi v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. V sodbi VIII Ips 33/2006 z dne 11.4.2006 pa je sodišče ob ugotovitvi, da začne rok za odpoved teči od dejanske seznanitve z razlogi, zavzelo stališče, da neuspeli zagovor ne more pomeniti začetka teka roka za odpoved.

Glede na navedeno revizijsko sodišče sicer ne soglaša s presojo sodišča druge stopnje, da bi morala tožena stranka tožniku podati odpoved najkasneje zadnji dan poskusne dobe. Do tega dne je vsekakor lahko ugotavljala, da tožnik poskusnega dela ni uspešno opravil, tako da je najkasneje s tem dnem pričel teči 15-dnevni subjektivni rok za podajo izredne odpovedi. Ker se tožnik ni odzval vabilu na zagovor, se tožena stranka ni mogla uspešno sklicevati na začetek teka roka za izredno odpoved šele od dneva (neuspešnega) zagovora. Rok za odpoved je torej potekel 15.11.2003, oziroma ker je bila tega dne sobota, najkasneje s prvim naslednjim delovnim dnem, torej s ponedeljkom 17.11.2003. Ker je bila sporna izredna odpoved podana 18.11.2003, je sodišče druge stopnje pravilno presodilo, da je bila podana po poteku zakonskega 15-dnevnega prekluzivnega roka, torej prepozno. Zato je sodišče tožnikovemu zahtevku utemeljeno ugodilo.

Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.