Jedro

Denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo kažejo na višji trend odškodnin za tovrstne poškodbe.

Tožnik je zaradi poškodbe omejen pri športnem udejstvovanju v smislu planinarjenja in teka ter pri opravljanju svojega poklica. Je moški srednjih let, ki kot avtomehanik svoje delo pretežno opravlja stoje in s prepogibanjem še dodatno obremenjuje poškodovano koleno.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. točki izreka tako spremeni, da se znesek 5.149,59 nadomesti z zneskom 9.149,59 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sodba v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

III. Tožena stranka je dolžna v 15 dneh od prejema te sodbe tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 219,60 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da mora toženka tožniku plačati odškodnino v višini 5.149,59 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 9. 2018 dalje do plačila (I. točka izreka). V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka) in sklenilo, da bo o stroških odločilo s posebnim sklepom (III. točka izreka).

2. Zoper zavrnilni del sodbe se pritožuje tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni, tako da mu poleg že prisojenega zneska prisodi še 4.900 EUR. Ocenjuje, da je bila odškodnina iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem odmerjena prenizko. Prisojenih mu je bilo le 3.000 EUR od zahtevanih 5.500 EUR. Ponavlja navedbe o obsegu utrpelih poškodb in ugotovljenih nevšečnostih med zdravljenjem ter se sklicuje na sodno prakso1, iz katere izhajajo višje odškodnine za podobne poškodbe. Prav tako je glede na tožnikove trajne posledice prenizko odmerjena odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ki bi morala znašati 4.900 EUR in ne le 2.500 EUR.

3. Pritožba je bila vročena toženki, a nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Tožnik od toženke zahteva odškodnino za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, nastalo v prometni nezgodi, ki jo je povzročil sam kot njen zavarovanec. V pritožbi ni sporno, da je v škodnem dogodku ob udarcu v armaturno ploščo utrpel raztrganino meniskusa desnega kolena in razmehčanje hrustanca. Izvedenec je poškodbo uvrstil med lahke primere po Fischerju (II. skupina). Pritožbena kritika je usmerjena le v višino odmerjene odškodnine iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem ter duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.

6. Za pretrpljene telesne in duševne bolečine oškodovancu pripada pravična denarna odškodnina (179. člen Obligacijskega zakonika – OZ). Sodišče jo odmeri glede na okoliščine konkretnega primera v skladu z načeloma objektivne pogojenosti in individualizacije. Po presoji pritožbenega sodišča je v predmetni zadevi sodišče odškodnino odmerilo prenizko. Iz sodne prakse in primerljivih primerov iz zbirke Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo2 izhaja, da se skupne odškodnine za tovrstne poškodbe kolena gibljejo med 5 do 9 povprečnih mesečnih neto plač (v nadaljevanju PMNP). V izpodbijani sodbi je tožniku prisojena odškodnina v višini 4 PMNP, pri čemer sodišče ni obrazložilo, zakaj jo je odmerilo v nižjem znesku od običajnega.

7. Iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem je sodišče prve stopnje tožniku prisodilo odškodnino v višini 3.000 EUR. V sodbi je obsežno povzelo izvedensko mnenje in tožnikovo zaslišanje, nato pa dejansko odmero odškodnine le kratko pojasnilo v 32. točki obrazložitve. Pri tem se je pavšalno sklicevalo na podobne primere iz sodne prakse, ki jih ni ne opisalo ne konkretno navedlo. Pritožba ravno nasprotno določno izpostavlja judikate, ki utemeljujejo njeno grajo prenizko odmerjene odškodnine. Pritožbeno sodišče je ob presoji pravične denarne odškodnine upoštevalo trajanje in intenziteto tožnikovih telesnih bolečin ter potek zdravljenja. Zdravljenje tožnikove poškodbe je v bistvenem obsegalo en operativni poseg, eno MRI preiskavo, dve punkcij kolena, 18 obiskov fizioterapije, 10 dni apliciranja analgetikov z injekcijo, vsaj 17 pregledov pri različnih zdravnikih, prevezovanje ran in odstranitev šivov. Pri tem je bil tožnik v daljšem bolniškem staležu, prve 3 tedne po operaciji pa je bil izrazito nesposoben za kakršnokoli aktivnost. Hude telesne bolečine je trpel vsaj 5 dni, telesne bolečine srednje intenzitete približno 2 meseca. Sledila sta jima še 2 meseca lahkih telesnih bolečin. V zadevi VSM I Cp 539/2022 je bilo oškodovancu za manj telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem prisojenih 3.000 EUR. Za nekoliko večji obseg poškodb3 in zdravljenja je oškodovancu iz naslova telesnih bolečin v zadevi II Cp 3146/2015 pripadla odškodnina v višini 4.500 EUR. Pri primerjavi je navedena zneska potrebno upoštevati v valorizirani vrednosti.4 Tudi zadevi VSL II Cp 1905/2019 in VSL II Cp 1132/2017 ter primeri iz zbirke Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo5 kažejo na višji trend odškodnin za tovrstne poškodbe. Glede na pojasnjeno pritožbeno sodišče ocenjuje, da v obravnavanem primeru primerna denarna odškodnina iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem znaša 5.000 EUR.

8. Delno utemeljeni so tudi pritožbeni očitki o prenizko odmerjeni odškodnini iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti v višini 2.500 EUR. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskega mnenja ugotovilo, da je pri tožniku prišlo do trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Tožnik je blago do zmerno oviran predvsem pri hoji na daljše razdalje. Posledice poškodbe se odražajo tudi pri njegovem delu, vanj mora vlagati več napora. Nobenega dvoma ni, da zaradi opisanih omejitev trpi duševne bolečine. Pri odmeri pravične denarne odškodnine bi moralo sodišče zato v večji meri upoštevati dolgoročne posledice poškodbe. Tožnik je zaradi slednje omejen pri športnem udejstvovanju v smislu planinarjenja in teka6 ter pri opravljanju svojega poklica. Je moški srednjih let, ki kot avtomehanik svoje delo pretežno opravlja stoje in s prepogibanjem še dodatno obremenjuje poškodovano koleno. Ob upoštevanju izpostavljenega in zgoraj citirane sodne prakse je pritožbeno sodišče prisojeno odškodnino iz tega naslova zvišalo na 4.500 EUR.

9. Glede na vse pojasnjeno je pritožbeno sodišče delno ugodilo pritožbi in odmerjeno denarno odškodnino zvišalo na 9.149,59. Višina povprečne mesečne neto plače v času sojenja na prvi stopnji je znašala 1.399,03 EUR. Preračunano tako višina prisojene odškodnine znaša 6,8 PMNP in ustreza temeljnim načelom za odmero denarne odškodnine ter 179. členu OZ.

10. Tožnikova pritožba se ob pojasnjenem izkaže za delno utemeljeno, zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo ustrezno spremenilo in zvišalo prisojeno odškodnino (peta alineja 358. člena ZPP). V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Sprememba odločitve o glavni stvari narekuje tudi spremembo stroškovne odločitve (drugi odstavek 165. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi odločilo, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom. Ob odločanju o tej pritožbi o stroških pravdnega postopka še ni bilo odločeno, zato naj sodišče prve stopnje pri odločanju o stroških postopka upošteva spremenjeni uspeh tožnika.

_O pritožbenih stroških:_

12. Tožnik je s pritožbo izpodbijal zavrnilni del sodbe sodišča prve stopnje in delno uspel. Njegov pritožbeni uspeh je ocenjen na 80 %. Pritožbeni stroški so utemeljeni v tar. št. 22/1 Odvetniške tarife. Za pritožbo zoper sodbo mu je pritožbeno sodišče priznalo 375 točk, kar ob vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR, skupaj z 22 % DDV, znaša 274,50 EUR. Glede na 80 % pritožbeni uspeh torej 219,60 EUR. Toženka mora te stroške plačati v 15 dneh od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo prvi dan od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje.

1 Sodba VSM I Cp 539/2022 z dne 13. 9. 2022, sodba VSL II Cp 3146/2015 z dne 3. 2. 2016 in sodba VSL II Cp 1132/2017 z dne 13. 9. 2017. 2 Mag. A. Berger Škrk: Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, GV Založba, Ljubljana, 2010. 3 Poleg raztrganine meniskusa je oškodovanec utrpel še raztrganino medialne kolateralne vezi levega kolena. 4 Znesek 3.000 EUR v zadevi I Cp 539/2022 je na dan izpodbijane sodbe znašal 3.033 EUR, znesek 4.500 EUR iz II Cp 3146/2015 z dne 3. 2. 2016 pa 5.621,50 EUR. 5 Predvsem primera št. X/124 in št. X/130. 6 Izpodbijana sodba omenja tudi omejitve pri igranju badmintona in tenisa, česar pa tožnik niti ne zatrjuje.