Jedro

1.Sama obtožba s strani sodišča ni bila prekoračena s tem, ko je sodišče k opisu dejanja v tenorju obtožbe dodalo le abstraktni pravni del zakonskega besedila iz 1. in 2. odstavka 64. člena kazenskega zakona Republike Slovenije.

2. Ugovor zagovornika, da je bila poškodba nepravilno ocenjena, oziroma da je šlo za silobran, sodi v izpodbijanje dejanskega stanja, ki pa ga v postopku za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni mogoče uveljavljati.

3. Ne gre za prekoračitev pooblastil sodišča, ker je kazen odmerilo v mejah zagrožene kazni za to kaznivo dejanje.

4. Za kaznivo dejanje umora po 1. odstavku 46. člena KZ RS se ne zahteva obarvan naklep, zato ni potrebno, da opis dejanja vsebuje poseben namen storilca, zakaj naj bi storil to kaznivo dejanje.

Izrek

Zahteve zagovornika prvoobsojenega, zagovornika tretjeobsojenega in zagovornikov drugoobsojenega za izreden preizkus pravnomočne sodbe se zavrnejo kot neutemeljene.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenima pravnomočnima sodbama sta bila obtoženca spoznana za kriva kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 1. in 2. odstavku 64. člena KZ RS, tretjeobsojeni je bil spoznan za krivega kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po 1. odstavku 53. člena KZ RS, drugoobsojeni pa za kaznivo dejanje umora po 1. odstavku 46. člena KZ RS. Obsojeni so bili na zaporne kazni.

Odvetniki obsojenih so vložili zahteve za izreden preizkus pravnomočne sodbe.

Zagovornik prvoobsojenega je vložil zahtevo za izreden preizkus pravnomočne sodbe iz razlogov 1. in 2. točke 427. člena ZKP, ker naj bi bila podana kršitev zakona o kazenskem postopku iz 5. in 9. točke 1. odstavka 364. člena, ker naj bi bila obtožba prekoračena, obtožnica pa naj ne bi bila pravnomočna. Predlagal je razveljavitev izpodbijanih sodb, poleg tega pa je s posebnim predlogom predlagal odložitev izvršitve pravnomočne sodbe.

Zagovornik tretjeobsojenega je na podlagi 1. in 2. točke 427. člena ZKP uveljavljal kršitev 1., 2. in 4. točke 365. člena ZKP, ker naj bi dejanje obsojenega ne predstavljalo kaznivega dejanja, saj ni šlo za poškodbo pri pokojnem, ki je bil takoj po strelu ubit, podane naj bi bile okoliščine, ki izključujejo kazensko odgovornost, saj je obsojenec ravnal v silobranu, poleg tega pa naj bi bil uporabljen zakon, ki se ne bi smel uporabiti, saj je bilo možno poškodbo oceniti le kot lahko telesno poškodbo. Iz teh razlogov je predlagal, da se obsojeni oprosti obtožbe po 2. in 3. točki 350. člena ZKP ali se pravnomočni sodbi razveljavita, poleg tega pa je predlagal odložitev izvršitve pravnomočne sodbe.

Zahtevo za izreden preizkus pravnomočne sodbe so vložili tudi trije zagovorniki drugoobsojenega.

Zagovornik tretjeobsojenega, je oprl zahtevo na določila 425 - 429. člena ZKP in v zahtevi uveljavil, da je sodišče druge stopnje z zvišanjem kazni obsojenemu prekoračilo pooblastila, kajti ugotovljen soprispevek oškodovanca ni bil pri izreku kazni upoštevan. Iz teh razlogov je predlagal spremembo sodbe sodišča druge stopnje tako, da za obsojenega ostane kazen, izrečena v sodbi sodišča prve stopnje, ali se pa sodba sodišča druge stopnje razveljavi in vrne v odločanje sodišču druge stopnje.

Odvetnik je kot zagovornik tretjeobsojenega na podlagi 1. in 2. točke 427. člena ZKP uveljavljal kršitev kazenskega zakona v obsojenčevo škodo v smislu 1. točke 427. člena ZKP ter kršitev določb kazenskega postopka v smislu 2. točke 427. člena v zvezi s 5. točko 1. odstavka 364. člena ZKP. Te kršitve je obrazložil z napačno ugotovitvijo sodišča, da pri obsojenemu ni šlo za silobran, s kršitvijo 41. člena KZ RS, ker sodišče pri kazni ni upoštevalo oškodovančevega prispevka, s kršitvijo na strani sodišča druge stopnje, ker je pri izreku kazni štelo oškodovančevo smrt za obteževalno okoliščino, poleg tega pa je uveljavljal, da je podan vsaj dvom glede obsojenčevega silobrana, torej razlog iz 423. člena ZKP, ter dvom, zoper koga je obtožnica sploh postala pravnomočna. Iz teh razlogov je predlagal razveljavitev pravnomočnih sodb.

V korist tretjeobsojenega je vložil zahtevo za izreden preizkus pravnomočne sodbe tudi njegov tretji zagovornik. V zahtevi je uveljavil razlog iz 1. točke 427. člena ZKP v zvezi s 4. točko 365. člena ZKP ter 3. točko 427. člena ZKP. Zahtevo je obrazložil s tem, da naj bi iz opisa dejanja v izreku sodbe ne bilo razvidno, da je obsojenec ravnal naklepno, saj ni navedenih nikakršnih subjektivnih okoliščin, glede naklepnega umora tudi ni ustrezne obrazložitve, samo dejanje pa je v obrazložitvi opisano nekoliko drugače kot v samem opisu dejanja v izreku sodbe, kar naj bi predstavljalo kršitev po 11. točki 1. odstavka 364. člena ZKP, kar sodišče druge stopnje ni upoštevalo in s tem zagrešilo kršitev po 1. odstavku 385. člena ZKP v zvezi s 3. točko 427. člena ZKP. Iz teh razlogov je predlagal razveljavitev pravnomočnih sodb.

Zahteve za izreden preizkus pravnomočne sodbe niso utemeljene.

Glede zahteve za izreden preizkus pravnomočne sodbe, vložene v korist obsojenega lahko ugotovimo, da sodišče v postopku ni kršilo določb 5. in 9. točke 1. odstavka 364. člena ZKP. Iz spisnih podatkov je razvidno, da je temeljno javno tožilstvo po odločitvi senata, ki je obtožnico po ugovorih vrnilo temu javnemu tožilstvu zaradi dopolnitve preiskave, vložilo novo obtožnico, zoper katero obsojenec ni vložil ugovora. Poleg tega je senat temeljnega sodišča spremenjeno obtožnico s posebnim sklepom dopustil. Sama obtožba s strani sodišča ni bila prekoračena s tem, ko je sodišče k opisu dejanja v tenorju obtožbe dodalo le abstraktni pravni del zakonskega besedila iz 1. in 2. odstavka 64. člena kazenskega zakona Republike Slovenije.

Tudi zahteva zagovornika obsojenega zmotno ocenjuje, da obsojenčevo dejanje ne predstavlja kaznivega dejanja, ker je bil oškodovanec takoj po dobljeni poškodbi ubit, kajti obsojeni mu je povzročil poškodbo s strelom iz pištole, ko je bil oškodovanec še živ. Zagovornikovi ugovori, da je bila poškodba nepravilno ocenjena kot huda, ker naj bi šlo le za lahko telesno poškodbo, se v postopku za izreden preizkus pravnomočne sodbe ne morejo uveljavljati, saj gre za vprašanje ugotovljenega dejanskega stanja. Isto velja za uveljavljanje silobrana na strani obsojenca, kar prav tako sodi v razlog izpodbijanja dejanskega stanja.

Zagovornika tretjeobsojenega izpodbijata izrečeno kazen, ker naj bi sodišče prekoračilo svoja pooblastila. Sodišče takšnih pooblastil ni prekoračilo, saj je kazen odmerilo v okviru zagrožene kazni za kaznivo dejanje po 1. odstavku 46. člena kazenskega zakona Republike Slovenije. Poleg tega zagovornik izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, ko uveljavlja obsojenčev silobran, kar v postopku za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni možno uveljavljati. Glede vprašanja pravnomočnosti obtožbe veljajo iste ugotovitve kot glede prvoobsojenega.

Tudi obsojenčev zagovornik neutemeljeno graja opis kaznivega dejanja v izreku sodbe, ki naj ne bi obsegal vseh znakov kaznivega dejanja po 1. odstavku 46. člena kazenskega zakona Republike Slovenije. Iz opisa je namreč povsem jasno razvidno, da je obsojenec pokojnemu naklepno vzel življenje ter dejanje ni opisano tako, da bi šlo bodisi za kaznivo dejanje, storjeno iz malomarnosti, bodisi za naključje. Za to kaznivo dejanje se tudi ne zahteva takoimenovani obarvan naklep, zato sodišču tudi ni bilo potrebno v opisu kaznivega dejanja in pri obrazložitvi dodajati posebnega namena storilca, zakaj naj bi storil kaznivo dejanje. Uveljavljanje kršitve iz 11. točke 1. odstavka 364. člena ZKP v postopku za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni možno, ker te kršitve tudi ni možno izpeljevati prek odločitve sodišča druge stopnje, poleg tega pa po oceni vrhovnega sodišča takšna kršitev v obravnavani zadevi sploh ni podana.

Ob tem je potrebno še dodati, da ob odločanju o zahtevah ni nastal precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev, ugotovljenih v pravnomočnih odločbah, tako da ni prišla v poštev uporaba 423. člena ZKP, kar je uveljavil zagovornik obsojenega, čeprav v sami zahtevi tega sploh ne bi mogel uveljaviti.

Vrhovno sodišče je ocenilo, da pri obsojenem ni prišla v poštev odložitev izvršitve pravnomočne sodbe, kot sta predlagala njuna zagovornika, takšna ocena pa je razvidna tudi že iz same zavrnitve njunih zahtev za izreden preizkus pravnomočne sodbe.