Jedro

V kazensko preiskovalnem postopku, v katerem je bila stranki odobrena brezplačna pravna pomoč, je bila preiskava zoper tožečo stranko ustavljena s pravnomočnim sklepom. Zaradi uspeha stranke so izpolnjeni pogoji za vračilo prejete brezplačne pravne pomoči.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka odločila, da je tožeča stranka dolžna Republiki Sloveniji povrniti 477,22 EUR izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi ugotavlja, da je bila tožeči stranki z odločbo Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. Bpp 1264/2015 z dne 8. 10. 2015 dodeljena brezplačna pravna pomoč v obsegu sestave vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika pred sodiščem prve stopnje in sicer v kazensko preiskovalnem postopku opr. št. I Kpr 23551/2013, ki je tekel pred Okrožnim sodiščem Mariboru in sicer do vložitve obtožnice oz. do zaključka kazensko preiskovalnega postopka. Izvedba te brezplačne pravne pomoči je bila zaupana odvetniku A.A. iz Slovenske Bistrice, ki so mu bili odmerjeni in plačani stroški v višini 477,22 EUR. Organ za BPP v nadaljevanju ugotavlja, da je bila preiskava zoper prosilca (tožečo stranko) s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. I Kpr 23551/2013 z dne 28. 1. 2016 ustavljena in da je citirani sklep postal pravnomočen dne 23. 2. 2016. Ker je torej tožeča stranka v postopku, za katerega ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, uspela, na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pa ni pridobila premoženja, je organ za BPP v skladu z določbo drugega odstavka 49. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) preveril premoženjsko oz. finančno stanje tožeče stranke in ugotovil, da glede na trenutni materialni položaj ne bi bila več upravičena do brezplačne pravne pomoči. Organ za BPP je materialni položaj tožeče stranke ugotavljal glede na določila prvega odstavka 14. člena ZBPP in 20. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre). Ugotavlja, da je tožeča stranka v obdobju zadnjih treh mesecev prejela plačo v skupnem neto znesku v višini 2.411,87 EUR in regres, preračunan na dobo treh mesecev v znesku 80,55 EUR. Tožeča stranka je samska oseba, zato je oran za BPP zaključil, da glede na dohodek upravičenca, ki skupaj s plačo in regresom znaša 830,81 EUR, presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka (od 1. 8. 2016 znaša osnovni znesek minimalnega dohodka 292,56 EUR), presega cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči (585,12 EUR) in je dolžna navedeni znesek povrniti v celoti.

2. Tožeča stranka vlaga tožbo, s katero izpodbija citirano odločitev. Navaja, da sicer drži trditev, da je bila preiskava v zadevi v zvezi s katero ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč ustavljena, in sicer iz razloga, ker je državna tožilka izjavila, da dejanje, ki ga je bila tožeča stranka obdolžena, ni kaznivo dejanje, vendar naj bi šlo samo za delno ustavitev preiskave, saj v zvezi z drugim kaznivim dejanjem preiskovalna dejanja niso bila ustavljena. Upoštevaje prakso upravnega sodišča tako v obravnavanem primeru ni mogoče govoriti o uspehu oz. neuspehu postopka (glej sodbo opr. št. II U 34/2015 z dne 22. 4. 2015). Za presojo upravičenosti do plačila stroškov odobrene brezplačne pravne pomoči je namreč relevanten izid celotnega kazenskega postopka, ta pa bo razviden iz sodbe. Na podlagi navedenega je zato tožeča stranka izdala izpodbijano odločbo preuranjeno. Zato predlaga, da se izpodbijani sklep odpravi in zahteva povračilo stroškov postopka oz. poredno, da se izpodbijani sklep odpravi in zadeva vrne v ponovno odločanje pristojnemu organu.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. V zadevi namreč ni sporno, da je tožeča stranka na podlagi odločbe organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. Bpp 1264/2015 z dne 8. 10. 2015 bila upravičena do brezplačne pravne pomoči v obsegu sestave vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika pred sodiščem prve stopnje v kazensko preiskovalnem postopku opr. št. I Kpr 23551/2013 in sicer do vložitve obtožnice oz. do zaključka kazensko preiskovalnega postopka. Prav tako ni sporno, da je bila v tej kazansko preiskovalni zadevi preiskava zoper tožečo stranko ustavljena s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. I Kpr 23551/2013 z dne 28. 1. 2016, ki je postal pravnomočen dne 23. 2. 2016. 6. Upoštevaje navedeno so tako izpolnjeni pogoji za uporabo določbe drugega odstavka 49. člena ZBPP. Po citirani določbi je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki je v postopku delno ali v celoti uspel, vendar pa na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ni pridobil premoženja oz. dohodkov, pod pogoji iz prvega odstavka 49. člena citiranega zakona (če se je njegov materialni položaj po enem letu od pravnomočnega zaključka postopka, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč toliko izboljšal, da glede na trenutni materialni položaj ne bi bil več upravičen do brezplačne pravne pomoči in bi zmogel delno ali v celoti povrniti stroške brez obresti, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči) dolžan povrniti manjkajoči del stroškov, ki Republiki Sloveniji niso bili povrnjeni drugače. 7. Organ za BPP je ugotovil, da je tožeča stranka od 11. 2. 2016 zaposlena in da je v obdobju zadnjih treh mesecev prejela plačo v skupnem neto znesku v višini 2.411,87 EUR, kar mesečno znaša 803,98 EUR. Ker se upoštevaje prvi odstavek 20. člena ZSVarPre v zvezi s 14. členom ZBPP šteje, da je socialno stanje prosilca oz. njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oz. mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke (v navedenem primeru je to znesek 585,12 EUR), sodišče pritrjuje odločitvi tožene stranke, da je tožeča stranka dolžna vrniti prejeto brezplačno pravno pomoč. Tožena stranka je sicer pri ugotavljanju finančnega pogoja nepravilno upoštevala znesek prejetega regresa v nasprotju z določbo 23. člena ZSVapPre. Po citirani določbi se namreč neperiodični dohodki (kamor sodi regres) upoštevajo le v višini razlike med povprečno mesečno višino tega dohodka in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka. Ker pa je bil že z upoštevanjem samo plače tožeče stranke presežen cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči, sodišče zadeve iz tega razloga ni vračalo toženi stranki v ponoven postopek, saj navedena nedoslednost na pravilnost odločitve tožene stranke ni imela vpliv.

8. Glede na navedeno zato za odločitev v zadevi niso relevantni tožbeni ugovori, da kazenski postopek še ni zaključen. Tožeča stranka pa se tudi neutemeljeno sklicuje na odločitev upravnega sodišča v zadevi II U 34/2015, ker v obravnavani zadevi ne gre za enako dejansko in pravno situacijo.

9. Sodišče je zato tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

10. Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

11. Sodišče tudi ni odločilo o zahtevi za taksno oprostitev, ker se po 10. členu Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača.