Jedro

Tožnica ni navedla nobenih relevantnih okoliščin, na podlagi katerih bi moralo prvo sodišče vsebinsko presojati ponovni predlog za taksno oprostitev. Takšnih okoliščin ne morejo predstavljati niti trditve, da ne živi več s starši, da je starši niso več dolžni preživljati ter da ni več študentka ampak brezposelna oseba in prijavljena na zavodu za zaposlovanje, ob že predhodno ugotovljenem dejstvu, da je tožnica v času prvega odločanja o predlogu za taksno oprostitev med drugim razpolagala tudi s sredstvi na transakcijskem računu, ki so ji omogočala plačilo dolgovane sodne takse.

Izrek

Pritožbi se zavrneta ter se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je s sklepom z dne 2. 9. 2019 zavrnilo predlog tožnice za odlog in za obročno plačilo sodne takse za postopek o pritožbi zoper sodbo. S sklepom z dne 2. 10. 2019 je prvo sodišče zavrglo tožničin predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek o pritožbi zoper sodbo.

2. Zoper sklepa se pritožuje tožnica, ki vlaga laični pritožbi. V pritožbi zoper sklep z dne 2. 9. 2019 kot bistveno navaja, da je brezposelna in da je starši niso dolžni preživljati. Nima nobenih prihodkov in nobenih sredstev na računu, prav tako je brez sredstev za preživljanje. V pritožbi zoper sklep z dne 2. 10. 2019 tožnica navaja, da sodišče ni upoštevalo potrdila o plačani šolnini in da se je ne šteje več kot člana skupnega gospodinjstva. Svoje prihranke je porabila za odvetnika in sodišče. Nima nobenih prihodkov in je tudi brez prihrankov. Ne živi več s starši in je prijavljena na zavodu za zaposlovanje.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

Glede pritožbe zoper sklep z dne 2. 9. 2019

4. Prvo sodišče je ugotovilo, da niso podane okoliščine iz drugega odstavka 11. člena ZST-1. Glede na ugotovitve o premoženjskem stanju tožnice in njenih družinskih članov (6. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), katerih tožnica obrazloženo ne izpodbija (trditev, da nima sredstev na računu, je pavšalna in glede na ugotovitve prvega sodišča tudi protispisna) ni dvoma, da je odločitev prvega sodišča pravilna. Že zgolj tožnica sama je imela v maju 2019 med drugim na transakcijskem računu pri N. d.d. sredstva v višini 11.046,85 EUR, kar pomeni, da je bila že tedaj zmožna plačati dolgovano takso 1.671,00 EUR, ne da bi bilo kakorkoli ogroženo njeno preživljanje ali preživljanje njenih družinskih članov. Za odlog plačila takse oziroma za njeno obročno plačilo zato ni nobene podlage.

Glede pritožbe zoper sklep z dne 2. 10. 2019

5. Tožničin predlog za oprostitev plačila takse za postopek o pritožbi je bil pravnomočno zavrnjen s sklepom prvega sodišča z dne 3. 6. 2019, v zvezi s sklepom pritožbenega sodišča II Cp 1367/2019 z dne 23. 7. 2019. Glede na to je prvo sodišče pravilno zavrglo ponovni predlog za taksno oprostitev, katerega je tožnica podala v okviru pritožbe z dne 13. 9. 2019, vložene zoper sklep prvega sodišča z dne 2. 9. 2019 (319. člen ZPP). Tožnica namreč ni navedla nobenih relevantnih okoliščin, na podlagi katerih bi moralo prvo sodišče vsebinsko presojati ponovni predlog za taksno oprostitev. Takšnih okoliščin ne morejo predstavljati niti trditve, da ne živi več s starši, da je starši niso več dolžni preživljati ter da ni več študentka ampak brezposelna oseba in prijavljena na zavodu za zaposlovanje, ob že predhodno ugotovljenem dejstvu, da je tožnica v času prvega odločanja o predlogu za taksno oprostitev med drugim razpolagala tudi s sredstvi na transakcijskem računu N. d.d. v višini 11.046,85 EUR, ki so ji omogočala plačilo dolgovane sodne takse.

6. V pritožbi zatrjevano dejstvo (ki sicer ni izkazano z ničemer), da tožnica nima več nobenih prihrankov, ker jih je porabila za odvetnika in sodišče, je nedovoljena in zato neupoštevna pritožbena novota (prvi odstavek 337. člena ZPP).

Sklepno

7. Ker uveljavljani in uradno upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo obe pritožbi kot neutemeljeni ter potrdilo izpodbijana sklepa prvega sodišča (2. točka 365. člena ZPP).