Jedro

Kadar predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, ki jo tožnik navede v tožbi (2. odst. 186.čl. in 3. odst. 382.čl. Zakona o pravdnem postopku - v nadaljnjem ZPP).

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in ugotovilo, da ima tožnik D. O. pravico uporabe na zemljišču parc.št. . travnik v izmeri 293 m2, tožnik V. P. pa na zemljišču parc.št. ., travnik v izmeri 50 m2 k.o... ter tožencema naložilo, da izstavita ustrezno zemljiškoknjižno listino. Višji zahtevek je zavrnilo. Prav tako je zavrnilo nasprotni tožbeni zahtevek.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo prve stopnje.

Proti tej sodbi vlaga tožena stranka revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni in tožbo tožeče stranke zavrže, v delu ki se nanaša na nasprotno tožbo pa, da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (3. odst. 390.čl. Zakona o pravdnem postopku).

Revizija ni dovoljena.

Tožeča stranka je v tožbi, vloženi dne 12.11.1990 navedla vrednost spora 6.000,00 din, prav toliko pa tudi tožena stranka v odgovoru na tožbo in nasprotni tožbi, vloženi dne 18.1.1991. Kadar predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, ki jo tožnik navede v tožbi (2. odst. 186.čl. in 3. odst. 382.čl. Zakona o pravdnem postopku - v nadaljnjem ZPP). Za presojo dovoljenosti revizije v tej zadevi je torej odločilna navedba vrednosti spornega predmeta v znesku 6.000 din, ki sta jo obe stranki - kot tožeča in kot nasprotna tožeča navedli vsaka v svoji tožbi.

V času, ko sta bili vloženi tožba (12.11.1990) in nasprotna tožba (18.1.1991), je veljala novela Zakona o pravdnem postopku Ur.l. SFRJ št. 20/90 z dne 13.4.1990, ki je spremenila drugi in tretji odst. 382.čl. ZPP tako, da je kot mejno vrednost za dovoljenost revizije določila znesek 8.000 din. Potemtakem glede na novelirano določbo tretjega odst. 382.čl. ZPP tedaj ni bila mogoča revizija v premoženjskopravnih sporih z nedenarnim zahtevkom, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ni presegala 8.000 din. Ta pogoj za dovoljenost revizije v obravnavanem primeru ni izpolnjen. Revizija zato ni dovoljena in jo je revizijsko sodišče zavrglo (392.čl. ZPP).