Jedro

V obravnavnem primeru je sodišče prve stopnje izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v katerem pa dejansko ni bila navedena zapadlost plačila. Ob takem ugovoru bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, da gre za primer iz 3. odst. 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. To pa pomeni, da je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru sklep o izvršbi izdalo preuranjeno, saj bi moralo upnika pozvati, da svoj predlog dopolni v smislu 3. odst. 23. člena ZIZ.

Izrek

Pritožbi upnika se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: 1. sklep o izvršbi opr. št. Ig 2004/00168 z dne 23.6.2005 razveljavilo v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, to je v 2. točki izreka; 2. sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodišče v Kopru. V obrazložitvi je navedlo, da je zoper sklep o izvršbi izdan na podlagi verodostojne listine dolžnik vložil obrazložen ugovor.

Proti navedenemu sklepu je upnik vložil pritožbo po svoji pooblaščenki, v kateri navaja, da ugovor dolžnika ni obrazložen v smislu 2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Dolžnikove ugovorne trditve, da naj bi bil račun številka 217/01 pomanjkljiv, ker na njem ne bi bil naveden datum zapadlosti plačila, datum valutacije naveden v predlogu sklepa o izvršbi pa naj bi bil naknadno izmišljen, po mnenju upnika niso obrazložene, niti utemeljene. Dolžnik ni predložil nobenih dokazov za svoje navedbe, niti ni navedel kakšen datum zapadlosti naj bi bil pravilen. Ker je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbe izvršilnega postopka, predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovor dolžnika kot neutemeljen zavrne.

Pritožba upnika je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje na predlog upnika izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - računa št. 217/01 z dne 17.12.2001, v katerem pa dejansko, kot je v ugovoru utemeljeno opozoril dolžnik, ni bila navedena zapadlost plačila. Zmotno je sicer stališče upnika, da bi moral dolžnik v utemeljitev tega svojega ugovora predložiti dokaze. To dejstvo je namreč razvidno iz samega računa. Napačno pa je tudi upnikovo stališče, da bi moral dolžnik navesti datum zapadlosti, ki naj bi bil pravilen. Ob takem ugovoru bi moralo sodišče prve stopnje, po presoji pritožbenega sodišča, ugotoviti, da gre za primer iz 3. odst. 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ko lahko sodišče dovoli izvršbo, kadar iz verodostojne listine ni razvidna zapadlost terjatve šele potem, ko upnik predloži pisno izjavo, da je terjatev zapadla in navede dan zapadlosti. To pa dejansko pomeni, da je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru sklep o izvršbi izdalo preuranjeno, saj bi ob tako predloženi verodostojni listini, pred izdajo sklepa o izvršbi moralo upnika pozvati, da svoj predlog dopolni v smislu 3. odst. 23. člena ZIZ. Nepravilno pa je bilo tudi nadaljnje ravnanje sodišča prve stopnje, ko je po ugovoru dolžnika, sklep v 2. tč. razveljavilo. Glede na ugovorne navedbe v katerih se je dejansko zatrjevala formalna pomanjkljivost predpostavk za izdajo sklepa o izvršbi, bi moralo, po mnenju pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje najprej upnika pozvati, da te formalne pomanjkljivosti odpravi tako, da predloži pisno izjavo, da je terjatev zapadla in navede dan zapadlosti (3. odst. 23. člena ZIZ), šele nato pa bi smelo odločati o utemeljenosti dolžnikovega ugovora. Ker sodišče prve stopnje ni ravnalo tako, je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 14.tč.2.odst.339.čl. ZPP v zvezi s 15.čl. ZIZ, saj so razlogi o odločilnih dejstvih v obrazložitvi izpodbijanega sklepa nejasni. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi upnika ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pred ponovnim odločanjem pa naj sodišče prve stopnje najprej v skladu z 3. odst. 23. člena ZIZ pozove upnika, da predloži pisno izjavo, nato pa upoštevaje njegovo ravnanje ponovno oceni utemeljenost ugovora dolžnika v skladu z 2. odst. 53. člena ZIZ.