Jedro

Poškodba roke z motorno žago. Priznana odškodnina za telesne bolečine 8.000,00 EUR, za duševne bolečine zaradi skaženosti 1.500,00 EUR, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih zmožnostih 2.500,00 EUR, za strah 1.500,00 EUR.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. tč. izreka spremeni tako, da se znesek 9.792,70 EUR nadomesti z zneskom 10.492,70 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti tožeči stranki pritožbene stroške v višini 89,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

**_Odločitev sodišča prve stopnje_**

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo odločilo, da je toženka dolžna plačati tožniku odškodnino v višini 9.792,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 9. 2019 dalje do plačila (I), v presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (II), odločilo je še, da bo o stroških postopka odločilo s posebnim sklepom (III).

2. Sodišče prve stopnje je tožniku za telesne bolečine in nevšečnosti tekom zdravljenja priznalo odškodnino v višini 8.000,00 EUR, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti 2.000,00 EUR, za duševne bolečine zaradi skaženosti 1.500,00 EUR, za strah 1.300,00 EUR. Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da je toženka iz naslova nematerialne škode tožniku plačala 2.900,00 EUR, kar v revalorizirani vrednosti predstavlja znesek 3.007,30 EUR, zato je tožniku iz naslova nematerialne škode prisodilo še znesek 9.792,70 EUR.

**_Povzetek pritožbenih navedb_**

3. Tožnik vlaga pritožbo zoper zavrnilni del sodbe iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da prizna tožniku celotno odškodnino, kot jo zahteva s tožbenim zahtevkom.

4. Sodišče prve stopnje je povzelo mnenje izvedenca,1 ni pa upoštevalo bodočih telesnih bolečin, ki jih bo imel tožnik prihodnje. Glede na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin ter nevšečnosti tekom zdravljenja bi sodišče moralo prisoditi tožniku celotno zahtevano odškodnino, kar pomeni, da bi mu moralo prisoditi za to vrsto nepremoženjske škode še 1.500,00 EUR.

5. Pri tožniku so podane anatomske posledice, kot jih je ugotovilo tudi sodišče, v obliki brazgotin na koži in v podkožju zapestja in roke, večji del brazgotine je nepomičen in pripet na kostne strukture levega zapestja in roke, za 11 % je zmanjšana gibljivosti levega sredinca, za 14 % zmanjšana gibljivosti prstanca, za 19 % zmanjšana gibljivosti mezinca in za 50 % zmanjšana groba moč leve roke, okvarjena je fina motorika leve roke, zmanjšana je gibljivost leve roke glede na desno roko. Tožnik je oviran pri prijemanju orodja z levico, pri uporabi levice kot zajemalke, pri vlečenju predmetov z levo roko, pri potiskanju predmetov, pri obračanju ali zvijanju roke, pri metanju ali lovljenju predmetov, pri premeščanju predmetov z levo roko, z levo roko ne more prenašati težjih predmetov, kar vse ovira tožnika v vsakdanjem življenju in pri delu. Tožnik je še mlad človek, te omejitve pa ga ovirajo pri delu v službi, doma, v prostem času in družinskem življenju. Sodišče bi moralo tožniku za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti priznati celotno odškodnino v višini 2.500,00 EUR, zato je treba tožniku priznati iz tega naslova še razliko v višini 500,00 EUR.

6. Tožnik se je ob škodnem dogodku močno ustrašil, kar je potrdil izvedenec, saj je do poškodbe prišlo z delujočo motorno žago. Iz obrazložitve sodbe izhaja, da je tožnik ob škodnem dogodku skoraj padel v nezavest, da je bil strah izjemno velik in je mejil na smrtni strah, ker se je tožnik zavedal, da je do poškodbe prišlo z delujočo motorno žago, s tem, da je ob poškodbi kri dobesedno „špricala“, zato se je tožnik ustrašil, da bo izkrvavel. Tožnik je doživljal tudi intenziven sekundarni strah, ki je trajal teden dni, potem pa do konca zdravljenja zmerne intenzitete. Tožnik je zato upravičen do vtoževane odškodnine za strah v višini 1.500,00 EUR, zato predlaga pritožbenemu sodišču, da mu prisodi še razliko v višini 200,00 EUR.

**_O utemeljenosti pritožbe_**

7. Pritožba je delno utemeljena.

**_Glede procesnih kršitev_**

8. Pritožba opredeljeno ne navaja, katere absolutne bistvene kršitve postopka je storilo sodišče prve stopnje, pritožbeno sodišče pa teh kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ni ugotovilo.

**_Odgovori na pritožbene navedbe_**

9. Tožnik v pritožbi zatrjuje, da sodišče prve stopnje pri priznanju denarne odškodnine za telesne bolečine ni upoštevalo, da bo tožnik tudi v bodoče imel občasne telesne bolečine. Sodišče prve stopnje je v sodbi povzelo trditve tožnika glede bodočih telesnih bolečin,2 podrobneje pa se glede teh bolečin v nadaljevanju obrazložitve sodbe ni opredelilo. Pritožbeno sodišče na podlagi izvedenskega mnenja ugotavlja, da bo tožnik tudi v bodoče imel občasne lahke telesne bolečine, kar je upoštevalo pri presoji, ali je bila tožniku za telesne bolečine priznana pravična odškodnina. Vendar tudi ob upoštevanju bodočih telesnih bolečin, odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti tekom zdravljenja ne more biti višja, kot jo je tožniku priznalo sodišče prve stopnje,3 tako glede na okoliščine konkretnega primera, kot glede na objektivno pogojenost priznanih odškodnin v podobnih primerih.4

10. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ima štiridesetletni tožnik, ki se je poškodoval na delavnem mestu, ko se je motorna žaga zataknila v eno od vej, zaradi škodnega dogodka številne omejitve v vsakdanjem življenju. Funkcionalno je zmanjšana gibljivost sredinca, prstanca in mezinca in groba moč leve roke, ne more stisniti leve pesti, bistveno je okrnjena fina motorika leve roke, zato je tožnik je oviran pri prejemu orodja z levico, pri vleki predmetov z levico, potiskanjem, obračanjem in zvijanju roke, pri metanju in lovljenju predmetov.5 Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da bo tožnikovo življenje zaradi nastalih posledic oteženo, manj kvalitetno, da bodo vse te omejitve tožnika spremljale in ga omejevale tako pri poklicnem delu, kakor tudi v vsakdanjem življenju, da je zatečeno stanje dokončno in izboljšanja ni za pričakovati. Pritožbeno sodišče zato pritrjujem pritožbenim navedbam, da te okoliščine potrjujejo priznanje odškodnine za duševne bolečine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti v višini 2.500,00 EUR.

11. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je imel tožnik ob škodnem dogodku intenziven primarni strah, dokler mu ni motorna žaga padla iz rok, da je skoraj padel nezavest, da je bil strah zelo intenziven in je mejil na smrtni strah, da se je tožnik ves ta čas zavedal, da je do poškodbe prišlo z zelo nevarno stvarjo – delujočo motorno žago, da je bila takoj prisotna močna bolečina in močna krvavitev, da je sekundarni strah dosegel visoko stopnjo potem, ko je izzvenel primarni strah, saj je prišlo ob škodnem dogodku do zelo močne krvavitve, zato je bil tožnik v strahu, da ima notranje poškodbe roke, da je strah za izid zdravljenja trajal teden dni, da se je kasneje strah zmanjšal do zmerne intenzitete, ki je trajal dva meseca in pol do konca zdravljenja. Glede na trajanje in intenziteto primarnega in sekundarnega strahu pritožbeno sodišče ocenjuje, da je tožnik upravičen do odškodnine, kot jo je uveljavljal s tožbenim zahtevkom - v višini 1.500,00 EUR.

12. Tožnik je upravičen do odškodnine za nematerialno škodo in sicer: za telesne bolečine v višini 8.000,00 EUR, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti 2.500,00 EUR, za duševne bolečine zaradi skaženosti 1.500,00 EUR in za strah v višini 1.500,00 EUR, kar je skupaj 13.500,00 EUR. Toženka je tožniku že plačala 2.900,00 EUR, revalorizirana vrednost tega zneska je 3.007,30 EUR, kar pomeni, da mora toženka tožniku plačati še znesek 10.492,70 EUR.

**_Odločitev pritožbenega sodišča_**

13. Pritožbeni razlogi so delno utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in v tem delu sodbo spremenilo, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

**_O stroških pritožbenega postopka_**

14. Tožnik je upravičen do naslednjih pritožbenih stroškov: za pritožbo 225,00 EUR (375 točk), za materialne stroške 4,50 EUR (7,5 točk), za DDV 50,49 EUR (84,15 točk), skupaj 279,99 (466,65 točk) EUR. Tožnik je s pritožbo uspel v višini 31,8 %, kar pomeni, da je upravičen do pritožbenih stroškov v višini 89,00 EUR.

15. Toženka mora plačati tožniku pritožbene stroške v roku petnajstih dni od prejema sodbe pritožbenega sodišča, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

1 Tudi tožnik v pritožbi povzema trajanje telesnih bolečin, kot jih je ugotovil izvedenec in sodišče prve stopnje, zato se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče na te pritožbene navedbe sklicuje, ker pa pritožba nima označenih odstavkov in posameznih strani, podrobnejša opredelitev teh navedb ni možna. 2 Glej 1. tč. na str. 3 obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje. 3 V sodbi sodišča prve stopnje je sicer izostal pregled sodne prakse glede priznanja odškodnin v podobnih primerih. 4 Glej II Dor 145/2011, II DoR 183/2015 II Dor 133/2020 - ne gre za povsem enake primere, ki pa omogočajo objektivno primerjavo in oceno odškodnine, kot je bila priznana tožniku, glede na poškodbe ter trajanje in intenziteto telesnih bolečin. Na to sodno prakso se pritožbeno sodišče sklicuje tudi glede odškodnine, ki je bila priznana tožniku za strah in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnostih, do katere se bo opredelilo v nadaljevanju obrazložitve. 5 Podrobneje glede preostalih tožnikovih funkcionalnih omejitev leve roke glej 10. tč. sodbe sodišča prve stopnje.