Jedro

Prevzem dolga se opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik. Kot je že bilo pojasnjeno, je v obravnavanem primeru dobaviteljev dolžnik etažni lastnik poslovnega prostora. V postopku pred sodiščem prve stopnje pa ni bilo ugotovljeno, da je bil to toženkin najemodajalec. To namreč ni bilo niti zatrjevano (da je tožena stranka prevzela dolg lastnika, je prvič zatrjevano šele v pritožbenem postopku, tj. prepozno). Ker tudi ni bilo zatrjevano, da je toženkin najemodajalec na kakršnikoli drugi podlagi postal dolžnik za plačilo vtoževanih obratovalnih stroškov, s pogodbo med njim in toženo stranko - kot prevzemnikom - do prevzema dolga torej ni moglo priti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 151147/2015 z dne 7. 12. 2015 v prvem in tretjem odstavku izreka razveljavi in zahtevek tožeče stranke zavrne (I. točka izreka) ter da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper citirano sodbo je iz razloga zmotne uporabe materialnega prava tožeča stranka vložila pritožbo. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi. Zahtevala je povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Na pravilno vročeno pritožbo tožena stranka ni ogovorila.

4. Obravnavani spor je gospodarski spor majhne vrednosti - tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku(1), v nadaljevanju ZPP). O pritožbi je zato na podlagi določbe petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Tožeča stranka (dobavitelj zemeljskega plina v skupno plinsko kotlovnico na naslovu T. cesta 134 v L.) od tožene stranke (najemnice poslovnega prostora v poslovnem objektu na naslovu T. cesta 134 v L.) v tem postopku vtožuje stroške oskrbe z zemeljskim plinom, ki odpadejo nanjo, in sicer v obdobju od 1. 10. 2014 do 30. 4. 2015. 7. Sodišče prve stopnje je na podlagi dejanskih ugotovitev, da: - so po Pogodbi o oskrbi z zemeljskim plinom št. 753418/2010, sklenjeni med tožečo stranko in etažnimi lastniki stavbe na T. cesti 134 v L., dolžni stroške oskrbe z zemeljskim plinom plačevati končni odjemalci (4. točka Pogodbe); - so za končne odjemalce s Pogodbo opredeljeni etažni lastniki oziroma lastniki poslovnih prostorov (tretji odstavek 6. točke Pogodbe); - tožena stranka ni pogodbena stranka Pogodbe o oskrbi z zemeljskim plinom št. 753418/2010; - je zakonita zastopnica tožene stranke v izjavi, ki jo je podala v elektronski korespondenci (A 27 in A 28), navedla, da bo poravnala obratovalne stroške; - je navedeno izjavo zakonita zastopnica tožene stranke podala upravniku in ne tožeči stranki in da je - upravnik P. d. o. o. le zastopal etažne lastnike tožbeni zahtevek zaradi neobstoja pravne podlage, ki bi dobavitelju omogočala vtoževanje stroškov neposredno od najemnika poslovnega prostora, zavrnilo. Niti po zakonu niti po pogodbi namreč ne obstaja obveznost najemnika poslovnega prostora plačevati stroške dobaviteljem.

8. Takšen materialnopravni zaključek tožeča stranka pritožbeno izpodbija. Temu vsled navaja, da je tožena stranka kot najemnik poslovnega prostora na T. cesti 134 v L. (kar je med pravdnima strankama nesporno) s podpisom najemne (oziroma podnajemne pogodbe), v kateri se je izrecno zavezala za plačilo obratovalnih stroškov, pa tudi z izjavo o plačilu teh stroškov, ki jo je dala upravniku, prevzela dolg lastnika iz naslova plačila obratovalnih stroškov (prvi odstavek 427. člena Obligacijskega zakonika(2), v nadaljevanju OZ), oziroma da so bile s podpisom najemne pogodbe z lastnika na najemnika prenesene obveznosti iz sklenjene pogodbe o dobavi plina (prvi odstavek 122. člena OZ). Poleg tega pritožnica trdi, da je bila kot dobavitelj s takšnim prevzemom obveznosti plačila obratovalnih stroškov seznanjena in je s tem soglašala (kar naj bi bilo razvidno iz tega, da je tožeča stranka toženi stranki poslala opomin pred tožbo), s čimer je bila po njenem mnenju vzpostavljena obveznost tožene stranke za plačilo porabljenega zemeljskega plina. Uveljavlja torej, da pasivna legitimacija tožene stranke v obravnavanem primeru nedvomno obstoji oziroma da ni smiselno materialne predpise razlagati tako, da se pasivno legitimacijo najemniku v takšnih primerih odvzame.

9. Pritožbeno sodišče iz razlogov, pojasnjenih v nadaljevanju, temu ne more pritrditi. Materialno pravo v obravnavanem primeru ni bilo zmotno uporabljeno. Pritožbene navedbe tožeče stranke so neutemeljene.

10. Za poslovno stavbo, kakršna je po zatrjevanjih tožeče stranke tista na naslovu T. cesta 134 v L., kamor je v obdobju od 1. 10. 2014 do 30. 4. 2015 dobavljala zemeljski plin, se uporabljajo določila Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih(3) (v nadaljevanju ZPSPP) ter določila Stvarnopravnega zakonika(4) (v nadaljevanju SPZ).

11. SPZ kot zavezanca za plačilo obratovalnih stroškov določa lastnika posamezne enote in ne najemnika (prim. 115. do 118. člen SPZ). Enako tudi ZPSPP v II. poglavju ureja zgolj razmerje med najemnikom in lastnikom. Teh določb za utemeljitev upravičenja dobavitelja (tj. tretje osebe) v tem primeru torej ni mogoče uporabiti. To je tožeči stranki pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.

12. Slednje pa je tožeči stranki pravilno pojasnilo tudi, da morebitna zaveza tožene stranke iz podnajemne pogodbe, da bo ona plačevala stroške obratovanja, ne pomeni, da je v zavezi za plačilo do dobavitelja (tj. tožeče stranke) ali upravnika, temveč da je v zavezi za plačilo teh stroškov zgolj do druge pogodbene stranke oziroma najemodajalca. K temu pritožbeno sodišče dodaja, da takšna pogodbena zaveza ne predstavlja niti prevzema dolga.

13. Prevzem dolga se opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik (prvi odstavek 427. člena OZ). Kot je že bilo pojasnjeno, je v obravnavanem primeru dobaviteljev dolžnik etažni lastnik poslovnega prostora(5). V postopku pred sodiščem prve stopnje pa ni bilo ugotovljeno, da je bil to toženkin najemodajalec(6). To namreč ni bilo niti zatrjevano (da je tožena stranka prevzela dolg lastnika, je prvič zatrjevano šele v pritožbenem postopku, tj. prepozno(7)). Ker tudi ni bilo zatrjevano, da je toženkin najemodajalec na kakršnikoli drugi podlagi postal dolžnik za plačilo vtoževanih obratovalnih stroškov, s pogodbo med njim in toženo stranko - kot prevzemnikom - do prevzema dolga torej ni moglo priti. Kljub morebitni pogodbeni zavezi toženka nasproti dobavitelju zato ni dolžna plačevati obratovalnih stroškov. Takšna obveznost najemnika obstaja zgolj nasproti najemodajalcu. Pasivna legitimacija tožene stranke po tej podlagi zato ni podana. Pritožbene navedbe so v tem delu neutemeljene. Ker tožeča stranka ni uspela izkazati, da je bila pogodba, s katero naj bi se opravil prevzem dolga, sklenjena med dolžnikom in prevzemnikom (tj. toženo stranko), pa so neutemeljene (celo brezpredmetne) tudi njene pritožbene trditve, da je s prevzemom dolga soglašala na način, da je toženi stranki poslala opomin pred tožbo.

14. Iz povsem enakih razlogov, kot so navedeni v prejšnji točki te obrazložitve, pa kot prevzema dolga ni mogoče obravnavati niti toženkine izjave, ki jo je upravniku P. d. o. o. podala v elektronski korespondenci(8). Tudi ta je bila namreč dana subjektu, ki ni dolžnik vtoževane terjatve. Pod zakonski dejanski stan prvega odstavka 427. člena OZ je zato ni mogoče subsumirati (to pa še preden se sploh začnemo spraševati, ali je bila podana upnikova privolitev). Da je prezrlo določbe, ki urejajo pogodbo o prevzemu dolga, sodišču prve stopnje torej ni mogoče očitati.

15. Prav tako prvostopenjskemu sodišču ni mogoče očitati, da je prezrlo določila o pogodbi o pristopu k dolgu (432. člen OZ). Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je bila izjava tožene stranke, da bo poravnala obratovalne stroške, dana upravniku in ne tožeči stranki (upniku(9)). Tega tožeča stranka v nasprotju s svojimi pričakovanji v pritožbenem postopku ne more izpodbiti (prvi odstavek 458. člena ZPP). To pa pomeni, da omenjene izjave ni mogoče presojati niti v okviru določila, ki pogodbo o pristopu k dolgu definira kot pogodbo med upnikom (tožečo stranko) in tretjim (toženo stranko), s katero se ta upniku zavezuje, da bo izpolnil njegovo terjatev do dolžnika, in s katero tretji stopi v zavezo poleg dolžnika.

16. Vsaka stranka v dvostranski pogodbi lahko prenese, pogodbo nekomu tretjemu, ki postane s tem imetnik vseh njenih pravic in obveznosti iz te pogodbe, če v to privoli druga stranka (prvi odstavek 122. člena OZ). A kakršnih koli okoliščin, ki bi utemeljevale prenos Pogodbe o oskrbi z zemeljskim plinom št. 753418/2010 (ki so jo sklenili tožeča stranka in etažni lastniki stavbe na T. cesti 132 v L.) na toženo stranko, tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala. Trdila ni niti, da je toženkin najemodajalec lastnik poslovnega prostora (da bi kot pogodbena stranka to pogodbo sploh lahko prenesel). V nasprotju s stališčem pritožnice ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka najemnica poslovnega prostora na T. cesti 134 v L., torej ne pomeni avtomatično, da je prvostopenjsko sodišče ugotovilo tudi, da je toženkin najemodajalec lastnik tega poslovnega prostora (zaradi česar bi bilo po mnenju pritožnice mogoče šteti, da so bile s podpisom najemne pogodbe z lastnika na najemnika prenesene obveznosti iz sklenjene Pogodbe o oskrbi z zemeljskim plinom). Tudi v tem delu je pritožba tožeče stranke zato neutemeljena.

17. Izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi so skladno z obrazloženim torej neutemeljeni. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo nobene kršitve, na katere je dolžno paziti uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP), je obravnavano pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

18. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama krije z njeno vložitvijo povezane stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - odl. US, 121/08 - skl. US, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US, 107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - odl. US, 92/13 - odl. US, 6/14, 10/14 - odl. US, 48/14 in 48/15 - odl. US.

Op. št. (2): Uradni list RS, št. 97/07 - uradno prečiščeno besedilo in 64/16 - odl. US.

Op. št. (3): Uradni list SRS, št. 18/74, 34/88, 5/90, Uradni list RS - stari, št. 10/91, Uradni list RS/I, št. 17/91 - ZUDE, Uradni list RS, št. 13/93, 66/93, 32/00, 102/02 - odl. US in 87/11 - ZMVN-A. Op. št. (4): Uradni list RS, št. 87/02 in 91/13. Op. št. (5): Pogodba o oskrbi z zemeljskim plinom, SPZ.

Op. št. (6): Ni bilo ugotovljeno, da je bil toženkin najemodajalec lastnik poslovnega prostora.

Op. št. (7): Prim. 451. do 453. člen ZPP.

Op. št. (8): Ko je navedla, da bo poravnala obratovalne stroške.

Op. št. (9): Da je upnik terjatve iz naslova dobave in distribucije zemeljskega plina dobavitelj in ne upravnik, je sicer utemeljena pritožbena navedba.