Jedro

Zakoniti zastopnik (direktor) tožene stranke je revizijo vložil sam, pri čemer ni niti trdil, da ima opravljen pravniški državni izpit. Ker ni izpolnjena temeljna procesna predpostavka za njeno vsebinsko obravnavo, revizija ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z (laično) revizijo izpodbijala pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, s katero je bila zavrnjena njena pritožba in potrjena sodba sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je zaradi prenizke vrednosti spornega predmeta (490. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP) njeno revizijo kot nedovoljeno zavrglo. Tožena stranka je proti sklepu o zavrženju vložila pritožbo, ki jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

2. Sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil potrjen sklep o zavrženju revizije, tožena stranka izpodbija z novo laično vlogo, naslovljeno kot pritožba. Navedbe v njej so vsebinsko usmerjene v izpodbijanje odločitve o zadevi sami (nova dejstva v zadevi naj bi dokazovala, da tožena stranka tožeči stranki dolguje le 168.49 EUR, prej 40.377,00 SIT), ne pa procesne odločitve o zavrženju nedovoljene revizije zaradi prenizke vrednosti spornega predmeta. Sodišče prve stopnje je vlogo štelo za revizijo in jo prek višjega sodišča predložilo revizijskemu sodišču. 3. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

4. Revizija ni dovoljena.

5. Tretji odstavek 384. člena ZPP sicer določa, da je revizija vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže. Vendar pa morajo biti tudi v tem primeru podane vse temeljne procesne predpostavke za vsebinsko obravnavanje revizije (na primer sposobnost biti stranka, pravdna sposobnost, postulacijska sposobnost, pravočasnost), razen tistih, zaradi katerih je bila prva revizija zavržena in jih je torej treba presoditi v revizijskem postopku.

6. Obravnavana revizija (to je revizija proti sklepu o potrditvi sklepa o zavrženju nedovoljene revizije zaradi prenizke vrednosti spornega predmeta) ni dovoljena zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko namreč stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP), razen če ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP).

7. Zakoniti zastopnik (direktor) tožene stranke je revizijo vložil sam, pri čemer ni niti trdil, da ima opravljen pravniški državni izpit. Ker ni izpolnjena temeljna procesna predpostavka za njeno vsebinsko obravnavo, revizija ni dovoljena. Revizijsko sodišče jo je zato zavrglo na podlagi 377. člena ZPP.

8. Odločitev sledi sklepu, opr. št. II Ips 3/2007 z dne 7. 6. 2007, v katerem je Vrhovno sodišče natančno pojasnilo, zakaj v primeru pomanjkanja postulacijske sposobnosti drugačna odločitev, kot je zavrženje revizije, ni mogoča. Enako je bilo sklenjeno tudi v zadevah z opr. št.: II Ips 321/2007 (sklep z dne 14. 6. 2007), II Ips 105/2007 (sklep z dne 30. 8. 2007), II Ips 436/2006 (sklep z dne 30. 8. 2007), II Ips 614/2006 (sklep z dne 30. 8. 2007), II Ips 831/2006 (sklep z dne 30. 8. 2007), II Ips 186/2007 (sklep z dne 13. 9. 2007), II Ips 634/2006 (sklep z dne 13. 9. 2007), II Ips 416/2006 (sklep z dne 20. 9. 2007), III Ips 156/2006 (sklep z dne 16. 10. 2007) in III Ips 172/2006 (sklep z dne 16. 10. 2007).