Jedro

Obvestilo o prenosu terjatve mora biti naznanjeno upravitelju in njemu je potrebno dokazati prenos terjatve. Upravitelj je namreč tisti, ki je pristojen in upravičen, da presodi, ali prenos terjatve šteje za veljavno dokazanega ali ne, zato je zmotno pritožbeno vztrajanje, da bi moral biti odstop terjatve izkazan sodišču in da bi sodišče moralo razpolagati z verigo pogodb v smislu pogojevanja veljavnosti priznanega odstopa.

Način plačila kupnine s pobotom nasprotne terjatve ločitvenega upnika je pravno dopusten in sprejet v pravni teoriji in sodni praksi, čeprav zakonsko ni izrecno urejen.

Dolžnost plačila upnikom plačati zneske terjatve, ki se plačajo iz posebne razdelitvene mase, če sta bili terjatev in ločitvena pravica priznani, nastane šele po pravnomočnosti sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase (enajsti odstavek 371. člena ZFPPIPP), saj je šele takrat dokončno jasno, kolikšen del razdelitvene mase (po odbitju stroškov) ločitvenemu upniku sploh pripada in šele tedaj je višina terjatve ločitvenega upnika za poplačilo iz posebne razdelitve mase dokončno znana. Zato je tudi pobot z nasprotno terjatvijo stečajnega dolžnika do upnika, ki je hkrati tudi kupec premoženja (na katerem ima pravico do ločenega poplačila) in zavezanec za plačilo kupnine, mogoč šele takrat.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnik sam nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upravitelju dalo soglasje k sklenitvi Prodajne pogodbe za prodajo nepremičnin, in sicer proizvodnega kompleksa po sklopih 1-14, razen sklopa št. 8 in 12, kot izhaja iz predloga upravitelja z dne 28. 2. 2024, ki je bila dne 28. 2. 2024 sklenjena s kupcem: A. d.o.o. matična številka: ..., kot je navedeno v predlogu upravitelja za izdajo soglasja z dne 28. 2. 2024 (p.d. 597).

2. Zoper navedeni sklep se je (ponovno) pritožil upnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagal je spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa. Priglasil je tudi pritožbene stroške.

3. Upravitelj je navedbam v pritožbi nasprotoval ter predlagal potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tej zadevi je višje sodišče že odločalo s sklepom Cst 101/2024 z dne 23. 4. 2024. Sklep sodišča prve stopnje o izdaji soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe (v obliki tipskega obrazca) z dne 1. 3. 2024 je bil razveljavljen iz razloga, ker v okviru pritožbenega postopka ni bilo mogoče prvič ugotavljati spornih dejstev v zvezi s prodajno pogodbo, ki jih je izpostavil pritožnik. V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje odgovorilo na pritožnikove navedbe ter upravitelju ponovno dalo soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe, kot to izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa. Ugotovilo je namreč, da je bila javna dražba izvedena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji, upravitelj je prodajno pogodbo sklenil z najboljšim dražiteljem, vsebina pogodbe pa je v skladu s 337. do 343. členom ZFPPIPP.

6. Pritožnik odločitev sodišča prve stopnje izpodbija z navedbami, da je bila družbi B. d.o.o. v osnovnem in končnem seznamu preizkušenih terjatev priznana terjatev in ločitvena pravica, ni pa v spisu dokaza, da je kupec A. d.o.o. res pravni naslednik družbe B. d.o.o., saj ni pojasnjeno, na kakšen način je terjatev prešla iz B. d.o.o. na C. d.o.o., ki je z njo v nadaljevanju razpolagal. 7. Višje sodišče pritožbenim navedbam ne sledi. Čeprav iz izpodbijanega sklepa res ne izhaja, kako je pravno nasledstvo prešlo iz B. d.o.o. na drugo družbo oziroma na C. d.o.o. (enega izmed udeležencev v verigi pogodb o odstopu terjatev), pa je to razvidno iz podatkov v spisu (upraviteljevega odgovora na ugovor upnika z dne 6. 5. 2024) ter javno dostopnih podatkov (AJPES): upnik B. d.o.o. je bil iz PRS izbrisan dne 30. 11. 2022 zaradi pripojitve k prevzemni družbi C. d.o.o., in sicer po pogodbi o pripojitvi z dne 21. 11. 2022. 8. Glede pritožbenih navedb, da v spisu ni nobene izmed pogodb iz verige pogodb, na katere se sklicuje izpodbijani sklep in ki kupcu A. d.o.o. dajejo položaj ločitvenega upnika, višje sodišče pojasnjuje: iz podatkov v spisu izhaja, da je kupec pridobil položaj ločitvenega upnika na podlagi verige pogodb o odstopu terjatev, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo v izpodbijanem sklepu (zaradi česar jih višje sodišče ne navaja ponovno), novi upnik A. d.o.o. pa je upravitelju dokazal prenos terjatev tako, da je 11. 7. 2023 po elektronski pošti predložil pogodbo o odstopu terjatev družbe D. d.o.o. z dne 7. 7. 2023. Upravitelj na podlagi predloženih dokazil, s katerimi je bil seznanjen, ni dvomil v resničnost dejstev, ki dokazujejo prenos terjatve na novega upnika, zato je štel, da je bil prenos veljavno opravljen s seznanitvijo upravitelja. Ostali upniki so se z dejstvom, da je terjatev prešla na novega upnika, seznanili z objavo posodobljenega končnega seznama.

9. Če upnik pravočasno prijavljeno terjatev prenese na novega upnika, novi upnik pridobi procesno legitimacijo in procesna legitimacija prejšnjega upnika preneha, ko eden od njiju o prenosu obvesti upravitelja in mu dokaže prenos (tretji odstavek 57. člena ZFPPIPP). Upravitelj je bil o vseh odstopih v verigi seznanjen v skladu z določbami OZ (419. člen OZ) in ZFPPIPP. Za dvom v veljavnost prejetih odstopnih izjav po lastnih navedbah ni imel nobenega razloga. Obvestilo o prenosu terjatve mora biti naznanjeno upravitelju in njemu je potrebno dokazati prenos terjatve. Upravitelj je namreč tisti, ki je pristojen in upravičen, da presodi, ali prenos terjatve šteje za veljavno dokazanega ali ne, zato je zmotno pritožbeno vztrajanje, da bi moral biti odstop terjatve izkazan sodišču in da bi sodišče moralo razpolagati z verigo pogodb v smislu pogojevanja veljavnosti priznanega odstopa.

10. V osnovnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 19. 11. 2021 v zvezi s sklepom sodišča z dne 2. 3. 2022 in končnim seznamom preizkušenih terjatev z dne 1. 3. 2022, je bila upnici - družbi B. d.o.o. priznana terjatev v višini 6.297.317,50 EUR in ločitvena pravica v višini 6.148.956,91 EUR, kupec, družba A. d.o.o., pa je kot zadnji prevzemnik v verigi pogodb postal ločitveni upnik najboljšega vrstnega reda na večini nepremičnin.

11. Navedeno pomeni, da niso utemeljene pritožbene navedbe, da niti iz izpodbijanega sklepa niti iz podatkov v spisu ni mogoče ugotoviti, kako naj bi terjatev upnika B. d.o.o. prešla vse do kupca A. d.o.o., posledično pa sodišče ne bi smelo dati soglasja k Prodajni pogodbi za prodajo nepremičnin (v nadaljevanju: Prodajna pogodba).

12. Glede plačila kupnine je v Prodajni pogodbi določeno: _„Kupec plača prodajalcu kupnino na TRR prodajalca na naslednji način:_ _kupnino v višini 2.450.000,00 EUR, zmanjšano za znesek vplačane varščine v višini 76.150,00 EUR in zmanjšano tudi za znesek nasprotne terjatve ločitvenega upnika (kupca), v višini katere se na podlagi (še neizdanega) pravnomočnega sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase, katerega sestavni del bo končni načrt_ _razdelitve posebne razdelitvene mase, izvede medsebojni pobot obveznosti__, z_ _nakazilom navedene razlike denarnih sredstev v roku devetdesetih (90) dni po sklenitvi prodajne pogodbe, s pripisom »plačilo kupnine po prodajni pogodbi«._

13. Način plačila kupnine s pobotom nasprotne terjatve ločitvenega upnika je pravno dopusten in sprejet v pravni teoriji in sodni praksi,1 čeprav zakonsko ni izrecno urejen. Glede na to, da sme ločitveni upnik zahtevati, da se nanj prenese premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, namesto njegovega unovčenja in poplačila terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, za vrednost, ki je enaka izklicni oziroma izhodiščni ceni pri zadnjem neuspelem licitacijskem načinu, ni razumnih razlogov, da ločitvenemu upniku, ki se udeleži postopka javne dražbe ali zbiranja ponudb in v tem postopku uspe, ne bi omogočili, da del cene, ki presega stroške, ki bremenijo to posebno stečajno maso, »pobota« s svojo terjatvijo, zavarovano z ločitveno pravico na tem premoženju. Ko je premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, unovčeno in je odločeno o razdelitvi posebne razdelitvene mase, ki nastane s tem unovčenjem, nastane terjatev ločitvenega upnika za plačilo te terjatve iz posebne razdelitvene mase. Terjatev dospe v osmih dneh po pravnomočnosti sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase (1. točka enajstega odstavka 371. člena ZFPPIPP), prepovedi pobota terjatev, ki obe nastaneta po začetku stečajnega postopka, pa ZFPPIPP ne določa. Zaradi tega se za tak pobot uporabljajo splošna pravila OZ, vključno s pravilom o avtonomnem pogodbenem urejanju pobota terjatev (3. člen OZ).2

14. Tudi iz odločbe Vrhovnega sodišča v zadevi III Ips 33/2016 (na katero se pritožba izrecno sklicuje) izhaja, da takšen način plačila kupnine ni nedopusten (17. točka obrazložitve). Ta stečajna zadeva se od zadeve, o kateri je odločalo Vrhovno sodišče, tudi sicer razlikuje v pomembnem delu: kupec v tej zadevi je namreč ločitveni upnik prvega vrstnega reda.

15. Načinu plačila s pobotom pa ne nasprotuje niti 264. člen ZFPPIPP, na katerega se pritožba prav tako sklicuje, saj ta člen ne ureja prodaje stečajne mase in razdelitve kupnine. To pa pomeni, da prodajna pogodba, ki ima predvideno možnost plačila kupnine s pobotom, ni v nasprotju z zakonom.

16. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da se bo zaradi določila o pobotu v točki 2.2 in 2.4 Prodajne pogodbe v stečajno maso natekel veliko nižji znesek kot v primeru nakazila celotne kupnine, posledično pa bo lahko prišlo do neenakega obravnavanja upnikov. Pri poplačilu ločitvenih upnikov se v vsakem primeru (ne glede na to, ali je kupnina nakazana na fiduciarni račun ali pa je kot način določen pobot) upošteva vrstni red ločitvenega upnika in posledično višina poplačila terjatve posameznega upnika. Zaradi tega sam način poplačila ne more privesti do tega, da bi ločitveni upnik, ki mu je omogočeno, da dolg poplača s pobotom, prejel več, kot bi prejel z razdelitvijo kupnine, če pobota ne bi bilo.

17. Je pa s takim načinom (torej s pobotanjem medsebojnih terjatev stečajnega dolžnika kot prodajalca in zavezanca za poplačilo ločitvenega upnika iz unovčenja posebne stečajne mase in ločitvenega upnika kot kupca premoženja in upravičenca do poplačila iz unovčene posebne stečajne mase) postopek pospešen in skladen z načeli hitrosti in ekonomičnosti postopka, saj s tem odpade prehajanje sredstev z računa kupca na račun prodajalca in nato še v obratni smeri ter bančni strošek iz naslova nakazil. 18. Višje sodišče pa opozarja, da mora biti zagotovljeno, da drugi upniki s tem niso oškodovani. Zato lahko do pobota pride šele po pravnomočnosti sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase: le tako namreč upniki niso oškodovani za pravico do pravnih sredstev (ugovora) zoper načrt razdelitve posebne razdelitvene mase (364. člen v zvezi z 10. odstavkom 371. člena ZFPPIPP) in (pritožbo) zoper sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase (prvi in drugi odstavek 366. člena v zvezi z 10. odstavkom 371. člena ZFPPIPP).

19. Dolžnost plačila upnikom plačati zneske terjatve, ki se plačajo iz posebne razdelitvene mase, če sta bili terjatev in ločitvena pravica priznani, nastane šele po pravnomočnosti sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase (11. odstavek 371. člena ZFPPIPP), saj je šele takrat dokončno jasno, kolikšen del razdelitvene mase (po odbitju stroškov) ločitvenemu upniku sploh pripada in šele tedaj je višina terjatve ločitvenega upnika za poplačilo iz posebne razdelitve mase dokončno znana. Zato je tudi pobot z nasprotno terjatvijo stečajnega dolžnika do upnika, ki je hkrati tudi kupec premoženja (na katerem ima pravico do ločenega poplačila) in zavezanec za plačilo kupnine, mogoč šele takrat. To je v Prodajni pogodbi tudi navedeno.

20. Na podlagi obrazloženega in ob dejstvu, da s Prodajno pogodbo pobot še ni bil izveden, pač pa je samo predviden kot način plačila kupnine, so pravna stališča pritožnika, da gre za pobot bodočih nedoločnih in nezapadlih terjatev, nepravilna. Pobot bo izveden po ugotovitvi terjatve kupca oziroma ločitvenega upnika, torej po pravnomočnosti sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase, s čimer se bodo izpolnili pogoji za izvedbo pobota, ki je kot način plačila kupnine predviden v Prodajni pogodbi. Iz navedenih razlogov so neutemeljene tudi (sicer pavšalne) pritožbene navedbe, ki se nanašajo na domnevno zamudo kupca s plačilom kupnine zaradi nepravnomočnosti sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase, prav tako pa ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da Prodajna pogodba nima bistvenih sestavin (skupne celotne kupnine in roka plačila).

21. Pritožbeno izražen dvom, ali je kupec sposoben poravnati kupnino, v tej fazi postopka ni pravno relevanten, saj je kupec izpolnil vse do sedaj zahtevane pogoje. V primeru, da pa v nadaljevanju ne bo poravnal kupnine, je nadaljnji postopek prav tako jasen (že vplačana varščina se zadrži, dražba pa se ponovi), zaradi česar ne more priti do oškodovanja stečajne mase ali upnikov kot to zmotno meni pritožnik.

22. Pritožbene navedbe so neutemeljene tudi v delu, ki se nanašajo na podpis prodajne pogodbe po pooblaščencu. Da lahko zakoniti zastopnik gospodarske družbe pooblasti tretjo osebo, da ta nastopa na javni dražbi in da lahko pooblaščenec veljavno podpiše prodajno pogodbo, ni v nasprotju niti z določbami OZ niti ZFPPIPP, je pa to tudi sicer v skladu z razpisnimi pogoji izvedene dražbe. Upravitelj v zvezi z dejstvom, da je Prodajno pogodbo na podlagi pravno veljavnega pooblastila podpisal pooblaščenec kupca, ni zaznal nobene kršitve, kot pa izhaja iz njegovega pojasnila, je bila izjava kupca po prvem odstavku 337. člena ZFPPIPP dana 22. 2. 2024, to je pred sklenitvijo Pogodbe (z dne 28. 2. 2024), kot to zahteva drugi odstavek 337. člena ZFPPIPP. Višje sodišče nima razlogov, da pojasnila upravitelja ne bi sprejelo, zapis v točki 1.7. pa ne pomeni neskladja med Prodajno pogodbo in ugotovitvami sodišča prve stopnje.

23. Odločanje sodišča o predlogu za izdajo soglasja k prodajni pogodbi je omejeno na preizkus, ali je bila prodaja opravljena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji (1. točka sedmega odstavka 341. člena ZFPPIPP) in ali je vsebina prodajne pogodbe v skladu s 337. do 343. členom ZFPPIPP (2. točka sedmega odstavka 341. člena ZFPPIPP). Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila javna dražba izvedena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji z dne 16. 10. 2023 in je upravitelj pogodbo sklenil z najboljšim dražiteljem, vsebina prodajne pogodbe pa je v skladu s 337. do 343. členom ZFPPIPP (2. točka sedmega odstavka 341. člena ZFPPIPP), je pravilno presodilo, da so izpolnjeni pogoji za podajo pozitivnega soglasja.

24. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Ker je ugotovilo, da izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni, niso pa podane niti kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

25. Izrek o stroških temelji na 129. členu ZFPPIPP.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Prim. VSL Sklep Cst 250/2021 z dne 22. 6. 2021, VSL Cst sklep 87/2017 z dne 22. 2. 2017. 2 Prim. dr. Nina Plavšak v: Ločitveni upnik kot kupec premoženja v stečajnem postopku in izročitev premoženja ločitvenemu upniku namesto unovčenja, Zbornik Dnevi insolvenčnega prava 2018, podnaslov 4.