Jedro

Pri odstopu dednega deleža gre za odstop že podedovanega premoženja, ne pa za odstop in prenos dedne pravice, ki je neprenosljiva in vezana na določeno osebo – dediča.

Izrek

Pritožbi se ugodi, dodatni sklep o dedovanju se razveljavi in zadeva vrne v nov postopek sodišču prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v predmetni zapuščinski zadevi izdalo dodatni sklep o dedovanju, v katerem je v I. točki ugotovilo, da je na podlagi sklepa o dedovanju D 320/2000 z dne 15. 5. 2001 zapuščino po zapustnici na podlagi zakona in dednih odpovedi zapustničinih otrok B. P., A. P. in M. K. dedoval zapustničin sin M. P. (1), da v zapuščino po zapustnici spada dodatno premoženje in sicer 1/36 nepremičnin ID znak: parcela ..., ..., da na podlagi navedenega sklepa o dedovanju deduje dodatno premoženje zapustničin sin M. P.,...(3). V II. točki izreka je po pravnomočnosti sklepa odredilo v zemljiški knjigi ustrezni vpis, v III. točki izreka pa sklenilo, da se zaradi odmere taks vrednost dodatnega premoženja oceni po informativnih podatkih GURS na 2.400,00 EUR, odmerilo sodno takso in odločilo, da jo plača dedič M. P. in sicer na vložišču sodišča ali pa na v sklepu navedeni račun.

2. Zoper sklep se pritožuje M. P.. Navaja, da je v I. točki izpodbijanega sklepa navedeno, da zaradi dednih odpovedi zapustničinih otrok B. P, A. P. in M. K. deduje 1/36 nepremičnin ID znak parcela ... in ... zapustničin sin M. P.. Navaja, da sklep izpodbija v celoti, da prilaga sklep o dedovanju D 400/94 z dne 20. 6. 1995 in da je v slednjem razvidno, da se zapustničin sin M. P. priglaša k dedovanju na podlagi zakona, odstopa svoj 1/5 dedni delež svojima bratoma P. B. in P. A., vsakemu do ½ z njuno obvezo nuditi materi brezplačno stanovanjsko pravico in oskrbne pravice, vse to na nepremičnem premoženju, na premičnem premoženju pa prevzame svoj delež brata B. P. in A. P.. Navaja, da je v sklepu o dedovanju D 320/2000 navedeno, sta B. P. in A. P. umrla za zapustnico, otrok pa nista imela. Zato izpodbija ta sklep, saj je vse napisano napačno. A. P. ni imel otrok, B. P. pa je imel hčerko N. P. in sina M. P. (pritožnika). Predlaga, da se sklep o dedovanju D 320/2000 v celoti izpodbije ali spremeni zaradi napačnih trditev na uradnih dokumentih.

3. V odgovoru na pritožbo (vloga z dne 19. 7. 2021 v spisu) dedič M. P. po pooblaščenki nasprotuje pritožbenim navedbam.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno izpodbijani sklep je dodatni sklep o dedovanju. Zakon o dedovanju (ZD) v prvem odstavku 221. člena določa, da če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. V drugem odstavku je določeno, da če prej ni bilo zapuščinske obravnave, jo sodišče opravi le tedaj, če obstaja najdeno premoženje iz nepremičnin, v tretjem odstavku pa je določeno, da če obstaja najdeno premoženje iz premičnin, opravi sodišče zapuščinsko obravnavo samo na zahtevo prizadetih oseb.

6. Uvodoma je pojasniti, da sklicevanje pritožnika na priloženi sklep D 400/94 z dne 20. 6. 1995 ni utemeljeno, saj gre očitno za drugo zapuščinsko zadevo1. Utemeljeno pa pritožba nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da zapustničin sin B. P., ki je umrl za zapustnico, ni imel otrok. Pritožbene navedbe, da je B. P. imel dva otroka, N. P. in M. P.(pritožnika), potrjujejo spisovni podatki (odredba v spisu z dne 17. 5. 2021, u.z. na list. št. 19 in tudi podatki priloženega spisa v zapuščinski zadevi Okrajnega sodišča v Žalcu D 110/2014 po dne ... 2014 umrlem P. B., rojenem ... 1956).

7. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem dodatnem sklepu o dedovanju ugotovilo, da je na podlagi sklepa o dedovanju D 320/2000 z dne 15. 5. 2001 zapuščino po zapustnici na podlagi zakona in dednih odpovedi zapustničinih otrok B. P., A. P. in M. K. dedoval zapustničin sin M.P. in da ugotovljeno dodatno premoženje na podlagi navedenega sklepa o dedovanju deduje zapustničin sin M. P..

8. Iz izreka sklepa o dedovanju z dne 15. 5. 2001 po zapustnici Š. P., ki je glede na določbo 221. člena ZD in glede na izrek in obrazložitev podlaga pritožbeno izpodbijanemu dodatnemu sklepu o dedovanju, izhaja, da zapustnica ni zapustila oporoke, da deduje na podlagi zakona kot dedič I. dednega reda, po odpovedi dedovanju zapustničinih potomcev - sinov P. B. (rojenega ... 1956) in P. A. (rojenega ... 1965) in hčere K., rojene P. M. (rojene ... 1952), zapustničin sin P. M.(rojen ... 1950) celo zapuščino, nadalje, da v zapuščino spada zapustnici lastnih 2180 delnic NFD DVA investicijskega sklada d.d. Ljubljana, izdanih na podlagi zapustnici lastnega certifikata Republike Slovenije ter zapustnici lastno dobroimetje, ki ga je imela na poštni hranilni knjižici s saldom 3.227,95 EUR. Nadalje pa je prav tako v izreku tega sklepa tudi navedeno, da ker zapustnica ni zapustila oporoke, nastopi dedovanje na podlagi zakona in gre dedna pravica zapustničinim potomcem, vsakemu do ¼, da se zapustničini potomci, hčerka K. roj. P. M. in sinova P. B. in A.j priglašajo k dedovanju na podlagi zakona, sprejemajo vsak svoj ¼ dedni delež na zapuščinskem premoženju, katerega brezplačno odstopajo bratu - sinu zapustnice P. M. ki se priglaša k dedovanju na podlagi zakona, sprejema svoj ¼ dedni delež in dedne deleže sestre ter bratov. V obrazložitvi je navedeno, da je na podlagi Zakona o dedovanju in opravljene zapuščinske obravnave sodišče odločilo o zapuščini P. Š..2

9. Izrek (pravnomočnega) sklepa o dedovanju, ki je podlaga izpodbijanega dodatnega sklepa o dedovanju tako vsebuje dve različni podlagi, ob katerih je sodišče odločilo o dedovanju po zapustnici, sodišče prve stopnje pa je v izpodbijanem dodatnem sklepu upoštevalo le eno, ne da bi pojasnilo razloge za to, tudi glede na to, da iz zapisnika o zapuščinski obravnavi z dne 15. 5. 2001, ki so se je udeležili vsi štirje zapustničini otroci, izhaja le, da se zapustničini potomci, hči K.roj. P. M. in sinova P. B. in A. priglašajo k dedovanju na podlagi zakona, sprejemajo vsak svoj ¼ dedni delež na zapuščinskem premoženju in ga brezplačno odstopajo bratu - sinu zapustnice P. M., ki se priglaša k dedovanju na podlagi zakona, sprejema ¼ dedni delež in dedne delež sestre ter bratov.3

10. Odpoved dediščini ali sprejem le-te ter odstop dednega deleža sodediču imata različne pravne posledice, ki vplivajo tudi na dedovanje naknadno najdenega premoženja. Odpoved dediščini je izjava volje, ki jo poda dedič po zapustnikovi smrti o tem, da noče biti dedič (133. člen ZD). Dedovanje je univerzalno pravno nasledstvo in dedič vstopi v vse pravice in obveznosti, ki jih je zapustnik imel ob smrti, zato odpoved dediščini ne more biti delna, ne pogojna in je tudi nepreklicna (prvi odstavek 136. člena in prvi odstavek 138. člena ZD). Prav tako je po določbi prvega odstavka 138. člena nepreklicna tudi izjava o sprejemu dediščine (prvi odstavek 138. člena ZD). Dedič se lahko odpove dedovanju le v svojem imenu ali pa tudi v imenu svojih potomcev in zaradi jasnosti mora sodišče dediča, ki poda takšno dedno izjavo, na to posebej opozoriti (peti odstavek 208. člena ZD). Odpoved v korist določenega dediča pa se ne šteje za odpoved dediščini, temveč za izjavo o odstopu svojega dednega deleža (drugi odstavek 136. člena ZD). Odpoved dediščini se od odstopa dednega deleža razlikuje v tem, da je odpoved dediščini dedna izjava, ki učinkuje retroaktivno od smrti zapustnika dalje in gre za odpoved pravici in ne za odpoved premoženju, pridobljenem z dedovanjem. Pri odstopu dednega deleža pa gre za odstop že podedovanega premoženja, ne pa za odstop in prenos dedne pravice, ki je neprenosljiva in vezana na določeno osebo – dediča. To je upoštevano tudi v načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča4, da se odpoved dediščini v korist določenega dediča šteje za izjavo o odstopu dednega deleža na znanem zapuščinskem premoženju, ne pa tudi o odstopu deleža na pozneje najdenem premoženju. To je upoštevano tudi v sodni praksi pri odločanju o naknadno najdenem premoženju5. 11. Ob obrazloženem je tako pritožbi ugoditi in izpodbijani dodatni sklep sodišča prve stopnje razveljaviti ter zadevo vrniti v nov postopek sodišču prve stopnje, saj bo sodišče moralo upoštevati zgoraj obrazloženo in tudi dejstvo, da je imel zapustničin sin B. P., ki je že pokojni in je umrl za zapustnico, dva potomca.

Sodišče druge stopnje ob tem še pojasnjuje, da glede na obrazloženo in upoštevajoč naravo stvari ter okoliščine obravnavanega primera samo ni opravilo obravnave na pritožbeni stopnji, saj bo ob zgoraj obrazloženem moralo o dedovanju naknadno najdenega nepremičnega premoženja zapustnice sodišče prve stopnje ponovno odločiti. Z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek pa tako tudi ne bo poseženo v pravico strank do dvostopenjskega odločanja in tudi ne v pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki bi pretehtala pomen pravice do pritožbe.

1 Primerjaj prilogo A 1 v spisu, sklep o dedovanju D 400/94 z dne 20. 6. 1995 po pokojnem S. P. 2 Primerjaj sklep o dedovanju D 320/2000 z dne 15. 5. 2001, list. št. 6 in 7 v spisu. 3 Primerjaj zapisnik z dne 15.5.2001, l. št. 4 in 5 v spisu. 4 Primerjaj Poročilo VSS 2-3/70, stran 8 in ZSO 15/4/1970, stran 227. 5 Primerjaj npr. VS RS II Ips 17/2020, in npr. VSL sklep I Cp 2104/2017, I Cp 2042/2010, VSK 150/2008 in še druge.