Jedro

Namen ZPND ni kaznovalni, temveč, da v nujnem in hitrem postopku s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtev družinskega nasilja. Ker so partnerska razmerja po naravi stvari tudi konfliktna, za sodišče, ki odloča o predlogu za izrek ukrepov po ZPND, ni relevantno le vprašanje, ali določeno ravnanje predstavlja nasilje ali ne, marveč, ali predstavlja takšno nasilje, da je poseg v družinsko skupnost oziroma zasebnost utemeljen. V skladu z načelom sorazmernosti mora biti podana takšna raven psihičnega nasilja, ki utemeljuje poseg v pravice nasprotnega udeleženca. Poseg države mora biti glede na okoliščine primera za zasebna razmerja nujen.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih I., II. in IV. točki izreka spremeni tako, da se v tem delu sklep razveljavi in predlog predlagatelja zavrne.

II.V ostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem in nespremenjenem delu (v V. točki izreka) sklep potrdi.

III.Predlagatelj je dolžan nasprotni udeleženki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 238,85 EUR v roku petnajst dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila. Svoje stroške pritožbenega postopka nosi predlagatelj sam.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotni udeleženki za obdobje dvanajstih mesecev od izdaje sklepa prepoveduje navezovati stik s predlagateljem na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in tudi preko tretjih oseb, ter vzpostaviti vsakršno srečanje s predlagateljem (I. točka izreka). V primeru kršitve prepovedi je nasprotni udeleženki izreklo denarno kazen v višini 500 EUR ter odločilo, da bo pri kršitvi prepovedi po uradni dolžnosti opravilo izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni ter hkrati izdalo nov sklep, s katerim bo določilo novo, višjo denarno kazen, za primer ponovne kršitve (II. točka izreka). Kar je predlagatelj zahteval več ali drugače, je sodišče zavrnilo (III. točka izreka), pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve sklepa (IV. točka izreka), nasprotna udeleženka pa sama nosi svoje stroške postopka (V. točka izreka).

2.Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da višje sodišče sklep razveljavi v I., II., IV. in V. točki izreka in ga spremeni tako, da predlog predlagatelja v celoti zavrne, s stroškovno posledico, podredno, da v izpodbijanem delu sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje pred drugega sodnika.

Nasprotna udeleženka navaja, da v konkretnem primeru ni bilo niti fizičnega niti psihičnega nasilja, predlagatelj ni izkazal ogroženosti v preteklosti niti ne verjetnosti, da bo ogrožen v bodoče. Prepoved je bila izrečena kar šestnajst mesecev po domnevnem nasilju, za kar 12 mesecev od izdaje sklepa dne 21. 5. 2025. Tako dolgo trajajoč postopek po ZPND je nedopusten in nezakonit, saj v letu in štirih mesecih ni bilo nikakršnih stikov med predlagateljem in nasprotno udeleženko, ogroženosti ni bilo in je tudi v prihodnosti ne bo. Nasprotna udeleženka po 17. 2. 2024 ni bila v stiku s predlagateljem, saj je bila večino časa v bolniškem staležu, nato je koristila dopust in s 1. 9. 2024 pričela z novo službo na novi lokaciji oziroma v drugem kraju. Absurden je zato zaključek sodišča, da bi obstajala nevarnost nasilja tudi v prihodnosti. Ukrep je zakonit le, če obstaja verjetna nevarnost, ki je časovno povezana z izdajo sklepa, v tem primeru ni tako.

Sklep obravnava ogrožanje v februarju 2024 brez novejših dokazov o resnični in aktualni nevarnosti, sodišče je v zvezi s tem storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče je le pavšalno sledilo odločitvi v postopku pod opr. št. V N 124/2024, ni pa izvedlo ključnih dokazov ter upoštevalo zdravstvenega stanja nasprotne udeleženke. Sodišče ni obrazložilo zavrnitve dokazov: prič A. A., B. B., C. C. in D. D. A. A., ki se je opravičil, ni bil zaslišan, zaslišan tudi ni bil delodajalec - ravnatelj D. D., podana je absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 339. člena ZPP. Ker nasprotna udeleženka na naroku 21. 5. 2025 ni bila do konca zaslišana in ni mogla podati svoje izjave ter zaključne besede, kljub temu, da se je za narok pravočasno opravičila, je podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Takšna kršitev je podana tudi zato, ker se sodišče ni opredelilo do vloge nasprotne udeleženke (odgovor na predlog predlagatelja z dne 17. 6. 2024), v kateri je opozorila na kršitve.

Obravnavani dogodki ne ustrezajo definiciji zalezovanja po ZPND, saj ni šlo za vztrajno in ponavljajočo se dejavnost z namenom povzročanja strahu ali nadlegovanja. Stiki niso bili izvedeni proti volji predlagatelja in ta ni izkazal, da je v razmerju do nasprotne udeleženke v podrejenem položaju, in ni dokazal, da so bili stiki namenjeni povzročanju strahu ali stiske. Predpostavka nevarnosti bodočega nasilja ne obstaja. Ker pogoji za zalezovanje niso izpolnjeni, je sodišče s svojo obrazložitvijo kršilo 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP. Enako kršitev je sodišče storilo tudi zato, ker se ni opredelilo glede dokazov in dejstev o neizkazani nevarnosti ponovitve nasilja v bodoče, na kar je nasprotna udeleženka opozorila v več vlogah.

Sodišče je napačno uporabilo materialno pravo, saj se lahko ukrep po ZPND izreče le, če obstaja dejanska nevarnost, da bo storilec ponovno izvajal nasilje, kar pa v postopku ni bilo dokazano. Sodišče se ni opredelilo do bodoče nevarnosti in je storilo kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodna praksa stoji na stališču, da če žrtev dlje časa nima stikov in ni novih nasilnih dejanj, se lahko presoja, da nevarnost ni več prisotna in ukrep ni več potreben. Sodišče mora upoštevati načelo sorazmernosti in ne bi smelo izreči ukrepa, ki ga ni mogoče šteti za preventivnega, temveč za kaznovalnega. Zaradi nesorazmernosti ukrepa je sodišče storilo kršitev določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Enako kršitev je storilo zaradi pavšalne dokazne ocene glede strahu in ogroženosti predlagatelja. Navaja namreč, da je šlo za nasilje nasprotne udeleženke, hkrati pa, da sta si udeleženca želela spolnega odnosa in pri tem uživala. Ker se sodišče ni opredelilo do navedb, da je bila žrtev nasilja nasprotna udeleženka, predlagatelj pa je bil pobudnik, bil je nasilen, tudi fizično, je storilo kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 399. člena ZPP.

Sodišče je napačno ugotovilo dejansko stanje, v dokaznem postopku je storilo tudi več absolutno bistvenih kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 399. člena ZPP. To kršitev nasprotna udeleženka uveljavlja glede: ravnatelja D. D., predlogov v zvezi z njim in njegovega elektronskega sporočila z dne 26. 1. 2024, prič E. E., A. A., F. F., B. B., dopisa društva SOS, izjave priče G. G. in izjave C. C., izpisov klicev nasprotne udeleženke z njenega GSM aparata v dnevih od 9. 2. do 17. 2. 2024, izjave psihologinje in priče H. H., grožnje na naroku, zdravniških potrdil osebne zdravnice nasprotne udeleženke ter ostalih dokaznih predlogov, ki kažejo na drugačno dinamiko, kot jo je ugotovilo sodišče. Napačen je tudi zaključek glede predhodne zadeve, v kateri sodišče ni razpolagalo z vso zdravstveno dokumentacijo, v predmetni zadevi pa se do nje ni opredelilo, upoštevalo tudi ni nekonsistentnosti pričanja predlaganja. Pri presoji dokazov je sodišče ravnalo v nasprotju z načelom proste presoje dokazov iz 8. člena ZPP. Nezakonito se sodišče sklicuje na izpoved priče I. I., ki ni bila predlagana niti zaslišana kot priča. Izjavi prič I. I. in E. E. nista bili skladni z določili petega odstavka 236.a člena ZPP in jih sodišče ne bi smelo upoštevati.

Sodišče je tako neutemeljeno in brez podlage v zakonu ocenilo, da naj bi bili izpolnjeni vsi zakonski pogoji za izrek ukrepa. Napačno je materialnopravno zaključilo, da se ukrep izreče za obdobje 12 mesecev, kar je očitno prekomerno. Za izrek tako dolgo trajajočega ukrepa ni resnih in utemeljenih razlogov, utemeljenih argumentov glede tega v sklepu ni. Sodišče je posledično napačno in neutemeljeno odločilo tudi o odmeri stroškov, ki bi jih moral v celoti nositi predlagatelj.

3.Predlagatelj v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je med udeležencema predmetnega postopka v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani V N 134/2024 že tekel postopek zaradi izreka ukrepov po ZPND, v katerem je bila nasprotna udeleženka predlagateljica, predlagatelj pa je nastopal kot nasprotni udeleženec. V navedenem postopku je bilo ugotovljeno, da nasprotna udeleženka (tam predlagateljica) ni izkazala zatrjevanega nasilja s strani predlagatelja (tam nasprotnega udeleženca), zato je sodišče po izdanem sklepu, s katerim je izreklo ukrepe predlagatelju, ugovoru predlagatelja ugodilo, sklep razveljavilo in predlog nasprotne udeleženke zavrnilo, takšno odločitev pa je potrdilo tudi Višje sodišče v Ljubljani s sklepom IV Cp 789/2025 z dne 8. 5. 2025.

6.V marcu 2024 (v času veljavnosti prej navedenega sklepa) je nato predlagatelj v predmetnem postopku vložil zoper nasprotno udeleženko svoj predlog za izrek ukrepov po ZPND, v katerem je navedel, da mu nasprotna udeleženka otežuje, da bi spoštoval ukrep prepovedi približevanja in komuniciranja, s tem, ko ga zalezuje s telefonskimi klici, kršitvijo dogovorjenega urnika dela in nenapovedanimi obiski na domu. Zaradi intenziviranja ravnanj nasprotne udeleženke v tednu med 12. 2. in 17. 2. 2024 je predlagal izrek prepovedi približevanja in komuniciranja s strani nasprotne udeleženke. Svoj predlog je oprl na trditve, da nasprotna udeleženka vsako morebitno naključno srečanje izrabi kot kršitev prepovedi približevanja s strani predlagatelja, četudi on stori vse, da bi se srečanju z njo izognil. Na ta način ga nasprotna udeleženke konstantno nadzoruje, ustrahuje, ponižuje pred tretjimi osebami in mu neutemeljeno grozi s pravnim ukrepanjem. Glede na takšne trditve je sodišče dokazno ocenilo dogodke v tednu od 12. 2. do 17. 2. 2024 ter svojo odločitev oprlo na končno ugotovitev, da je v tem tednu nasprotna udeleženka nenehno naklepno pristopala v neposredno bližino predlagatelja, ga klicala in vzpostavljala stik z njim, čeprav si on tega ni (več) želel. Predlagatelj je zato občutil strah in občutke ogroženosti, saj je že pred tem nasprotna udeleženka vsako srečanje izkoristila in prikazala kot kršitev prepovedi približevanja in komuniciranja, njena ravnanja tako predstavljajo nasilje iz 3. člena ZPND.

7.Nasprotna udeleženka v pritožbi utemeljeno opozarja na odločilno dejstvo obstoja ogroženosti tudi v prihodnje. V času odločitve sodišča prve stopnje oz. izdaje izpodbijanega sklepa prepovedi predlagatelju v zadevi V N 134/2024 (tam nasprotnemu udeležencu) niso več veljale. Ker je predlagatelj svojo stisko (glej 14. točko obrazložitve) neprijetno počutje, stisko in vznemirjenost (15. točka obrazložitve) povezoval s sklepom v zadevi V N 134/2024, ki je njemu nalagal prepovedi, tudi po oceni sodišča druge stopnje stiska in tudi strah, da bi nasprotna udeleženka srečanje izkoristila in prikazala kot kršitev prepovedi približevanja in komuniciranja, nista mogla več obstajati.

8.Nasprotna udeleženka v pritožbi opozarja, da v času predmetnega postopka med njo in predlagateljem ni bilo stikov. Po spornih dogodkih je bila v bolniškem staležu in na dopustu, s 1. 9. 2024 pa je začela z novo službo na drugi lokaciji, čemur predlagatelj v odgovoru na pritožbo ne nasprotuje. Sodišče prve stopnje pa v izpodbijanem sklepu tudi ni ugotovilo, da bi kakršnikoli stiki od spornih dogodkov pa do izdaje sklepa bili. V zvezi s tem nasprotna udeleženka navaja, da sklep obravnava le ogrožanje v februarju 2024 brez novejših dokazov. Glede stikov (osebnih ali po telefonu) je ta navedba utemeljena, je pa sodišče prve stopnje sicer ugotovilo, da je nasprotna udeleženka tudi po 17. 2. 2024 vlagala prijave ponovnega nasilja na delovnem mestu (A25), kar je bilo takoj po spornih dogodkih dne 22. 2. 2024, dopolnjevala kazenske ovadbe (spomladi 2024) in o predlagatelju pisala po facebooku (20. 8. 2024). Vendar pa takšne ugotovitve tudi po oceni sodišča druge stopnje ne zadoščajo za materialnopravni zaključek, ki ga je navedlo sodišče prve stopnje - da je zaradi teh ravnanj nasprotne udeleženke pri predlagatelju podana ogroženost in strah, kot sta potrebna za izdajo ukrepa prepovedi navezovanja stika in vzpostavitve srečanja s predlagateljem.

9.Sodišče prve stopnje zalezovanja nasprotne udeleženke, ki je bilo sicer podlaga za sprejem odločitve, v obdobju po 17. 2. 2024 ni ugotovilo, zato je utemeljena pritožbena navedba, da je zaključek o bodoči ogroženosti predlagatelja neutemeljen. V postopku izreka ukrepov zaradi nasilnih ravnanj v družini je namreč treba ugotoviti obstoj nasilja v preteklosti in verjetnost, da bo takšno nasilje nastalo tudi v prihodnosti, takšen materialnopravni zaključek pa iz ugotovljenega dejanskega stanja ne izhaja. Utemeljena je tako navedba, da je ukrep zakonit le, če obstaja verjetna nevarnost, ki je časovno povezana z izdajo sklepa, le-te pa v konkretnem primeru ni.

10.Nasprotna udeleženka utemeljeno izpostavlja tudi dejstvo, da je bila v konkretnem primeru prepoved izrečena potem, ko do stikov med predlagateljem in nasprotno udeleženko ni več prihajalo, in to za najdaljše možno obdobje 12 mesecev. Od spornih dogodkov do izdaje izpodbijanega sklepa je tako preteklo že 15 mesecev.

11.Namen ZPND ni kaznovalni, temveč, da v nujnem in hitrem postopku s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtev družinskega nasilja. Ker so partnerska razmerja po naravi stvari tudi konfliktna, za sodišče, ki odloča o predlogu za izrek ukrepov po ZPND, ni relevantno le vprašanje, ali določeno ravnanje predstavlja nasilje ali ne, marveč, ali predstavlja takšno nasilje, da je poseg v družinsko skupnost oziroma zasebnost utemeljen. V skladu z načelom sorazmernosti mora biti podana takšna raven psihičnega nasilja, ki utemeljuje poseg v pravice nasprotnega udeleženca. Poseg države mora biti glede na okoliščine primera za zasebna razmerja nujen. Glede na že obrazloženo, v konkretnem primeru, ko dejanska nevarnost ponovnega nasilja (v konkretnem primeru zalezovanja) ni izkazana, pa ukrep ni (več) potreben in je odločitev sodišča prve stopnje, kot je bilo že pojasnjeno, materialnopravno zmotna.

12.Iz zgoraj navedenih razlogov je torej pritožba nasprotne udeleženke glede glavne stvari in izrečenih ukrepov utemeljena. Sodišče druge stopnje je zato njeni pritožbi delno ugodilo in v izpodbijani I., II. in IV. točki izreka sklep razveljavilo ter predlog predlagatelja zavrnilo. Odločitev temelji na 3. točki 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1. Ker je bila potrebna sprememba odločitve o glavni stvari iz že navedenih razlogov, odgovor na ostale pritožbene navedbe ni potreben (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

13.Neutemeljeno pa se nasprotna udeleženka pritožuje zoper V. točko izreka izpodbijanega sklepa in navaja, da bi moral predlagatelj nositi vse stroške postopka na prvi stopnji. Na podlagi 8. točke 22.a člena ZPND namreč sodišče o stroških tega postopka odloči po prostem preudarku. Glede na toksičen odnos udeležencev in ravnanje nasprotne udeleženke, ki je predlagatelja klicala s skrite številke, prihajala na njegov dom in v šolo oz. športni kabinet takrat, ko je bil tam po urniku predlagatelj, njena navzočnost pa v športnem kabinetu ni bila potrebna, je odločitev sodišča prve stopnje, da nosi nasprotna udeleženka sama svoje stroške postopka na prvi stopnji, pravilna.

14.Glede stroškov pritožbenega postopka, pa je sodišče druge stopnje v okviru prostega preudarka odločilo, da je predlagatelj dolžan povrniti stroške nasprotni udeleženki, ki je bila s pritožbo uspešna. Povrniti ji mora njene potrebne stroške pritožbenega postopka, in sicer za sestavo pritožbe - 320 točk, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR znaša 192,00 EUR, materialne stroške (2 %) v višini 3,84 EUR ter 22 % DDV v višini 43,01 EUR. Skupaj tako vsi potrebni pritožbeni stroški nasprotne udeleženke, ki jih je dolžan povrniti predlagatelj, znašajo 238,85 EUR. Svoje stroške pritožbenega postopka pa nosi predlagatelj sam.

-------------------------------

1. Za tovrstna dejanja takšen ukrep tudi ni primeren oziroma navedenih ravnanj ne preprečuje, z ukrepom pa ni mogoče prepovedati varstva pravic.

2. Prijave na razpis za delovno mesto (še pred izdajo sklepa) pa ni mogoče šteti kot ravnanje, ki je lahko podlaga za izrek ukrepa po ZPND.

3. Ali pa so navedbe nerelevantne zato, ker so glede na sprejeto odločitev nerelevantne tudi pritožbene navedbe, na katere se z njimi odgovarja.

4. Ne pa šestnajst, kot navaja nasprotna udeleženka.

5. Kot je bilo ugotovljeno, bi lahko prišla kasneje, bodisi bi lahko svoje obveznosti opravila v drugih šolskih prostorih.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o preprečevanju nasilja v družini (2008) - ZPND - člen 3, 19, 22a, 22a/8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.