Jedro

Zgolj nezadovoljstvo dolžnika z delom sodnikov Okrajnega sodišča v Ljubljani in posledično nezaupanje v pristojno sodišče ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Dolžnik je podal predlog za delegacijo pristojnosti, ker meni, da Okrajno sodišče v Ljubljani ni zmožno objektivno in nepristransko voditi konkretnega postopka izvršbe, in v tej zvezi obstajajo izločitveni razlogi ter je bolj primerno, da v bodoče konkretni postopek izvršbe vodi drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer Okrajno sodišče v Kranju. Poudarja, da Okrajno sodišče v Ljubljani pomembnih okoliščin (med drugim, da je izklicna cena za nepremičnine, med katerimi je tudi bivališče/dom dolžnika, prenizka) noče ali ne more upoštevati.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Delegacijo je torej mogoče dopustiti predvsem takrat, kadar bi bila določitev drugega pristojnega sodišča smotrna zaradi razlogov ekonomičnosti ter v tistih primerih, ko je objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samo zadevo, ampak lahko nanjo vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Predlagatelj delegacije mora zato navesti in utemeljiti konkretne razloge in okoliščine, ki se nanašajo na prav vse sodnike stvarno in krajevno pristojnega sodišča, ki bi lahko pri razumnem človeku in v očeh javnosti ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti sojenja na tem sodišču. 4. Zgolj nezadovoljstvo dolžnika z delom sodnikov Okrajnega sodišča v Ljubljani in posledično nezaupanje v pristojno sodišče ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti. Dvom v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posamičnih sodnikov lahko predlagatelj odpravi z vložitvijo rednih in izrednih pravnih sredstev, pomisleke v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa s predlogi za njegovo izločitev. Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno (po sodni praksi so taki denimo primeri, ko je ena od strank zaposlena na sodišču in podobno).

5. Ker je Vrhovno sodišče ocenilo, da v predlogu predstavljene okoliščine ne upravičujejo uporabe 67. člena ZPP, je dolžnikov predlog za določitev drugega sodišča za odločanje v tej izvršilni zadevi zavrnilo.