Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Strankam v upravnem postopku mora biti omogočeno, da se seznanijo s celotno vsebino soglasja kot akcesornega akta, saj se sicer ne morejo izjaviti o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, kot to zahtevata 9. člen ZUP in 22. člen Ustave RS. Organ, ki izda odločbo, se mora do soglasja kot akcesornega akta opredeliti tudi v obrazložitvi odločbe, saj se lahko izdana odločba izpodbija tudi iz razloga pomanjkljivosti samega soglasja, zato mora biti stranki dokument, s katerim organ poda soglasje oz. nesoglasje, osebno vročen in zgolj seznanitev z „izidom“ v obliki pisnega obvestila ne zadošča.
I. Tožbi se ugodi. Odločba Upravne enote Lendava št. 214-171/2019-3 (0103) z dne 3. 7. 2019 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.
II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
1. Z izpodbijanim upravnim aktom je tožena stranka zavrnila vlogo tožeče stranke za podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo. Iz obrazložitve izhaja, da je tožeča stranka dne 28. 2. 2019 vložila prošnjo za podaljšanje navedenega dovoljenja na podlagi 37. člena Zakona o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-2). Navedla je, da bo zaposlena pri delodajalcu A., d.o.o. ter predložila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. V postopku je upravni organ za tožečo stranko po uradni dolžnosti pridobil podatke od Upravne enote Vrhnika - potrdilo o nekaznovanosti; podatke iz evidence FIO, zdravstvenega zavarovanja ter evidence kaznivih dejanj in prekrškov storjenih v Republiki Sloveniji. Med postopkom je zaprosil Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju Zavod), da izda (ne)soglasje k izdaji zahtevanega dovoljenja. Dne 18. 3. 2019 je Zavod upravni organ obvestil, da je vloga nepopolna. Tožeča stranka je nato dne 3. 4. 2019 spremenila vlogo tako, da je navedla novega delodajalca, to je B., d.o.o. s sedežem ... Posledično je upravni organ ponovno pozval Zavod, da izda zahtevano soglasje, dne 9. 4. 2019 je bil obveščen, da soglasja ne podaja.
2. Ker je vlagatelj imel ves čas upravnega postopka prebivališče na območju občine Lendava, je ves postopek vodila Upravna enota Lendava. Dne 12. 6. 2019 je stranki poslala obvestilo, v katerem jo je obvestila o neizdanem soglasju Zavoda in ji dala možnost, da v roku 5 dni poda izjavo o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Stranka na obvestilo ni odgovorila. Tožena stranka je nato na podlagi četrtega odstavka 37.a člena ZTuj-2 (ki določa, da če soglasje k izdaji ali podaljšanju enotnega dovoljenja ni podano zaradi neizpolnjevanja pogojev po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, v skladu s 55. členom navedenega zakona, upravna enota tujcu dovoljenja ne more izdati, ker niso izpolnjeni pogoji iz tretjega in četrtega odstavka 33. člena tega zakona) vlogo tožeče stranke zavrnila.
3. Tožeča stranka je zoper odločitev upravnega organa vložila tožbo v upravnem sporu. V njej navaja, da je odločba nepravilna in nezakonita ter da je tožena stranka zmotno in nepopolno ugotovila dejansko stanje ter zagrešila bistveno kršitev določb upravnega postopka in nepravilno uporabila materialno pravo. Tožeča stranka poudarja, da ni res da delodajalec ne izpolnjuje pogojev za izdajo soglasja ter da razlogi za zavrnitev prošnje niso dovolj obrazloženi in so sami s seboj v nasprotju, saj je tožeča stranka izpolnila vse pogoje za pozitivno odločitev. Pred izdajo izpodbijane odločbe pa bi morala imeti možnost, da se izjasni oziroma dopolni prošnjo in sicer z neposrednim zaslišanjem. Stranka navaja, da ji obvestilo z dne 12. 6. 2019 ni bilo vročeno - da ga ni osebno prejela. Sodišču predlaga, da razpiše ustno obravnavo, odpravi izpodbijano odločbo ter naloži toženi stranki povrnitev stroškov postopka.
4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis.
5. Tožba je utemeljena.
6. V obravnavani zadevi je sporno ali izbrani delodajalec tožeče stranke izpolnjuje zakonske pogoje za zaposlovanje tujcev.
7. Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (v nadaljevanju ZZSDT) veljaven v času izdaje izpodbijane odločbe v 8. točki prvega odstavka 4. člena določa, da je soglasje potrdilo o izpolnjevanju pogojev, določenih s tem zakonom, ki ga na zahtevo organa, pristojnega po zakonu, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, poda Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju Zavod) k enotnemu dovoljenju1. V 16. členu navedenega zakona je predpisano, da je izdaja enotnega dovoljenja vezana na zaposlitvene potrebe delodajalca in da se tujec sme na tej podlagi zaposliti le pri delodajalcu, ki je v postopku izpolnjeval pogoje za zaposlitev tujca po tem zakonu. Nadalje tretji odstavek 37.a člena ZTuj-2 določa, da upravni organ po uradni dolžnosti pozove Zavod na podajo soglasja. Če Zavod soglasja ne poda zaradi neizpolnjevanja pogojev po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev (ZZSDT), organ prošnjo za podaljšanje dovoljenja zavrne (četrti odstavek 37.a člena ZTuj-2).
8. Iz upravnega spisa izhaja, da je upravni organ pozval Zavod na podajo soglasja k zaposlitvi tožeče stranke, ter da je dne 9. 4. 2019 prejel odgovor, da soglasja ne podaja zaradi tega, ker delodajalec, to je B., d.o.o. (katerega ustanovitelj in 100% družbenik je tožeča stranka) ne izpolnjuje pogoja iz prve in tretje alinee drugega odstavka 27. člena ZZSDT. Ta določa, da Zavod poda soglasje za zastopnika2 k izdaji ali podaljšanju enotnega dovoljenja, če je med drugim izpolnjen pogoj: da delodajalec oziroma naročnik dela aktivno posluje, kar pomeni: - da je pri njem najmanj šest mesecev pred vložitvijo vloge že zaposlena in vključena v obvezna socialna zavarovanja najmanj ena oseba, zaposlena za poln delovni čas, ali - da je delodajalec kot posameznik registriran za opravljanje dejavnosti in najmanj šest mesecev pred vložitvijo vloge vključen v obvezna socialna zavarovanja ali - da je imel v vsakem od zadnjih šestih mesecev pred vložitvijo vloge prilive iz naslova opravljanja dejavnosti podjetja najmanj v višini 10.000 eurov na transakcijski račun, odprt v Republiki Sloveniji.
9. Čeprav je upravni organ s strani Zavoda prejel dokument: Neizdaja soglasja za zastopnika št.: 11127-337/2019-36 z dne 9. 4. 2019, na podlagi katerega je vlogo zavrnil, je o tem tožečo stranko zgolj obvestil z dopisom z dne 12. 6. 2019, ni pa ji dokumenta osebno vročil, kot bi ji moral. 10. Strankam v upravnem postopku mora biti omogočeno, da se seznanijo s celotno vsebino soglasja kot akcesornega akta, saj se sicer ne morejo izjaviti o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, kot to zahteva 9. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in 22. člena Ustave RS.3 Organ, ki izda odločbo, se mora do soglasja kot akcesornega akta opredeliti tudi v obrazložitvi odločbe, saj se izdana odločba lahko izpodbija tudi iz razloga pomanjkljivosti samega soglasja,4 zato mora biti stranki dokument, s katerim organ poda soglasje oz. nesoglasje osebno vročen in seznanitev z „izidom“ v obliki pisnega obvestila ne zadošča. 11. Upravni organ je sicer tožeči stranki dal pravico, da se pisno izjavi, vendar pa je le z vročitvijo celotnega dokumenta stranki zagotovljena oz. omogočena pravica da se izjavi o vseh pomembnih dejstvih in okoliščinah in pravica do pritožbe (zoper izdano soglasje in končno odločbo).5 Upravni organ bi moral tožeči stranki osebno vročiti dokument (Neizdaja soglasja za zastopnika št.: 11127-337/2019-36 z dne 9. 4. 2019) na podlagi katerega je sprejel odločitev.6
12. Prav tako se Zavod v obrazložitvi dokumenta: Neizdaja soglasja za zastopnika št.: 11127-337/2019-36 z dne 9. 4. 2019 sklicuje na evidenco obrazcev REK in evidenco FURS - EDP, iz katerih izhaja, da tožeča stranka pogoja iz prvega odstavka 27. člena ZZSDT ne izpolnjuje. Navedeni izpiski iz evidenc se v upravnem spisu ne nahajajo, iz njega pa tudi ne izhaja, da so bili vročeni tožeči stranki, čeprav so bili uporabljeni kot dokaz v postopku izdaje nesoglasja k njeni vlogi in se ima stranka pravico do njih opredeliti, kar pomeni v njih vpogledati in podati izjavo.
13. Ker upravni organ dokumenta: Neizdaja soglasja za zastopnika št.: 11127-337/2019-36 z dne 9. 4. 2019 ter izpiskov iz evidenc obrazcev REK in FURS - EDP ni osebno vročil tožeči stranki, ampak jo je o neizdaji soglasja zgolj obvestil, je s tem kršil pravico stranke do izjave in do pritožbe. S tem je bila storjena bistvena kršitev določb upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1, na katero sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče je zato v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo. V skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 je zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek, v katerem bo moral le-ta odpraviti navedene kršitve in izdati nov upravni akt v 30 dneh od dneva, ko je prejelo sodbo (4. odstavek 64. člena ZUS-1).
14. Sodišče je v obravnavani zadevi odločilo na seji in ni opravilo glavne obravnave, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in podatkov spisa očitno, da je treba tožbi zaradi bistvene kršitve pravil postopka ugoditi in upravni akt odpraviti (1. alinea drugega odstavka 59. člena ZUS-1)7. 15. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo tretjo točko izpodbijanega akta, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s 3. členom Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 € in 62,70 EUR kot povračilo za 22 % DDV, saj je tožečo stranko pred sodiščem zastopal odvetnik, ki je davčni zavezanec. Tožena stranka je tako dolžna povrniti tožeči stranki 347,70 EUR stroškov postopka.
16. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ, Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami, v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).
1 Enotno dovoljenje je dovoljenje za prebivanje in delo, ki ga v skladu z zakonom, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, izda pristojni organ in ki tujcu omogoča, da vstopi, prebiva in dela v Republiki Sloveniji (2. točka prvega odstavka 4. člena ZZSDT). 2 Zastopnik je državljan tretje države, ki je vpisan v ustrezen register kot oseba, pooblaščena za zastopanje (12. točka prvega odstavka 4. člena ZZSDT). 3 Odločba Ustavnega sodišča RS Up-582/17-16 z dne 21. 11. 2019. 4 Komentar zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), Ljubljana 2020, druga knjiga str. 411 in 412. 5 Komentar zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), Ljubljana 2020, druga knjiga str. 411. 6 Kot v op. 3. 7 Glej tudi Zakon o upravnem sporu s komentarjem , GV Založba, 2019, str. 333, točka 6.