Jedro

Otrokove potrebe so lahko takšne, kot jih omogočajo preživninske zmožnosti roditeljev, pri čemer je treba najprej zagotoviti tiste najnujnejše, kolikor zmožnosti roditeljev dopuščajo, pa še druge, ki so namenjene otrokovemu zdravemu razvoju. Posamezne postavke, preko katerih je sodišče utemeljilo, da so potrebe otrok takšne, so ustrezne, niso pa relevantne v svojem natančnem znesku, saj gre za variabilne stroške, ki niso vsak mesec enaki. Kot celota ustrezajo stroškom, ki lahko zagotovijo nemoten zdrav razvoj obeh otrok, saj obsegajo stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (III. točka izreka) potrdi.

II. Pritožnika sama krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo udeležencev, dopustilo sodno poravnavo glede vzgoje in varstva ter stikov njunih dveh mladoletnih otrok, A., roj. 2012, in B., roj. l. 2017, in sicer sta zaupana materi, z očetom pa imata določene redne in pogoste stike. Glede preživnine je odločilo, da oče plačuje mesečno za A. 210, za B. pa 200 EUR, in sicer od marca 2021 dalje, od vložitve predloga julija 2020 do marca 2021 (do izdaje sklepa) pa nižje zneske, kot so specificirani v 2. odst. III. tč. izreka sklepa, ker je upoštevalo že dotlej plačano preživnino.

2. Zoper odločitev o preživnini se pritožujeta oba roditelja, oba predlagata njeno spremembo, nasprotna udeleženka opredeljuje tudi pritožbene stroške.

3. Predlagatelj meni, da je določena preživnina za otroka v starosti 4 in 9 let pretirana. Meni, da so njune potrebe ocenjene previsoko, konkretno za A. poletni tabor 120 EUR letno, za organizacijo rojstnega dne 180 EUR letno, 25 EUR mesečno pa razvedrilo. Vsemu temu je namenjen tudi otroški dodatek, ki ga prejema mati, poleg tega otroka tudi z njim preživljata počitnice in rojstne dneve. Potrebe za vrtec in šolo bi se morale oceniti, kot so trenutno in realno, ne pa, koliko bodo predvidoma v prihodnje, zato so ocenjene previsoko. Sodišču očita, da je prezrlo, da ima nasprotna udeleženka prihranke in da je solastnica nepremičnin, zato je družina v višjem dohodkovnem razredu in ima manj subvencij, kar pa ne more iti v njegovo škodo. Na drugi strani sam razen polovice nedokončane hiše, za kar odplačuje še kredit, nima ničesar. Upoštevati bi se moral samo njegov osnovni dohodek okoli 1.100 EUR mesečno, saj poleg naporne službe ni dolžan opravljati še dela natakarja. Ima pa nasprotna udeleženka boljše oz. še neizkoriščene pridobitne zmožnosti, saj ne dela s polnim delovnim časom.

4. Nasprotna udeleženka pa je prepričana, da je določena preživnina prenizka. Po njenem bi moralo sodišče upoštevati, da ima predlagatelj dohodka več kot 2.000 EUR na mesec in visok življenjski slog, otrokoma je denimo kupil za novoletno darilo skiro za 120 EUR. Sicer pa kritizira prenizko ocenjene potrebe otrok, vztraja, da za prehrano vsak potrebuje 100 EUR mesečno, 15 EUR za frizerja ter več kot 5 EUR za prehranske dodatke. Sodišče naj bi prezrlo, da bo za vrtec sedaj plačevala 140 EUR na mesec. Tudi 5 EUR mesečno za računalnik je premalo, sodišče neutemeljeno tudi ni priznalo stroškov juda in planinskega krožka za A. Nadalje naj bi sodišče tudi napačno porazdelilo breme preživljanja, po njenem bi ga moral glede na dohodke oče trpeti 70%.

5. Oba pritožnika sta vzajemno odgovorila na pritožbo nasprotnika, se zavzela za njeno zavrnitev ter oba zaznamujeta še nadaljnje stroške.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

7. Noben od pritožbenih razlogov ni podan; sodišče prve stopnje ni zagrešilo napak pri ne pri vodenju postopka ne pri uporabi materialnega prava, pravilno pa je ugotovilo tudi sporna pravno pomembna dejstva. Pri svoji odločitvi se sodišče opira na ustrezne materialnopravne določbe (183., 189. in 190. čl. Družinskega zakonika; DZ), ki opredeljujejo preživninsko obveznost roditeljev in te določbe tudi v celoti pravilno uporabi.

8. Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov ne o pravilnosti ugotovljene višine potreb obeh otrok ne o pravilnosti ugotovljenih materialnih in pridobitnih sposobnosti roditeljev.

9. Sodišče prve stopnje je ustrezno ugotovilo, da znašajo mesečne potrebe devetletnega A. na okoli 350 EUR, štiriletne B. pa na okoli 330 EUR mesečno. Potrebe so ugotovljene korektno, realno in niso ne pretirano ne prenizko ocenjene, temeljijo na izvedenih dokazih ter na splošno znanih cenah življenjskih stroškov. Že sodišče prve stopnje je pri tem pojasnilo, da so lahko otrokove potrebe takšne, kot jih omogočajo preživninske zmožnosti roditeljev, pri čemer je treba najprej zagotoviti tiste najnujnejše, kolikor zmožnosti roditeljev dopuščajo, pa še druge, ki so namenjene otrokovemu zdravemu razvoju. Posamezne postavke, preko katerih je sodišče utemeljilo, da so potrebe otrok takšne, so ustrezne, niso pa relevantne v svojem natančnem znesku, saj gre za variabilne stroške, ki niso vsak mesec enaki. Kot celota ustrezajo stroškom, ki lahko zagotovijo nemoten zdrav razvoj obeh otrok, saj obsegajo stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila (2. odst. 190. čl. DZ). Mati je očitno prezrla obrazložitev, zakaj stroški juda in planinskega krožka niso posebej upoštevani (14. tč. na str. 9 izpodbijane sodbe).

10. Kot že rečeno, so tudi zmožnosti obeh roditeljev po presoji pritožbenega sodišča dovolj zanesljivo in pravilno ugotovljene. Ocena preživljalskih zmožnosti staršev mora biti realna, a se presoja dokaj strogo. Upoštevati je treba ne le dejanske materialne in pridobitne sposobnosti, ampak tudi potencialne dohodke, ki bi jih s svojimi sposobnostmi roditelj lahko pridobili, pa jih morda ne.

11. Pritožbena trditev nasprotne udeleženke o dohodkih predlagatelja 2.000 EUR mesečno je brez podlage v ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki so pravilne in temeljijo na izvedenih dokaznih; oče zasluži z rednim delom brez nadurnega dela 1.180 EUR mesečno, poleg tega prejme še 940 EUR letnega regresa (natančneje v 17 tč. obrazložitve izpodbijane sodbe), torej razpolaga mesečno z najmanj 1.250 EUR, saj z nadurnim delom zasluži še več (okoli 1.400 EUR). Sodišče prve stopnje ni nikjer izreklo oz. upoštevalo, da bi moral poleg tega še honorarno delati, čeprav splošno velja izhodišče, da mora roditelj izkoristi prav vse svoje pridobitne zmožnosti. Prvostopenjsko sodišče je povsem korektno in pravilno upoštevalo dejstvo, da je oče v l. 2019 dejansko delal in zaslužil še kot natakar, okoli 700 EUR mesečno. Pravilno je sodišče prve stopnje ugotovilo in upoštevalo, da ima oče sam več življenjskih stroškov zaradi najema stanovanja.

12. Sodišče prve stopnje je ugotovilo materin dohodek, ki je precej nižji od očetovega, in sicer znaša 680 EUR na mesec. Sodišče je ugotovilo, da je mati tudi lastnica več nepremičnin, vendar niso take, da prinašajo dohodek. Pritožbeno sklepanje, da ji je treba v breme šteti to okoliščino zato, ker iz tega razloga prejema nižje socialne prejemke, je brez podlage. Dela dejansko 30 ur na teden (18. tč. obrazložitve prve sodbe). Tudi zanjo velja enako, da mora namreč izkoristiti vse svoje potenciale za zagotovitev zdravega razvoja svojih otrok. Prejema tudi otroški dodatek.

13. Pravilno je sicer, da sodišče ni upoštevalo otroškega dodatka kot zneska, iz katerega naj bi se neposredno krili stroški za razvedrilo obeh otrok, saj za takšno sklepanje ni nobene podlage. Roditelja sta tista, ki sta po zakonu dolžna preživljati svoje mladoletne otroke, tudi ustaljena sodna praksa narekuje, da se otroški dodatek sam po sebi neposredno ne odšteva od ugotovljenih otrokovih potreb, ali da se upošteva neposredno za njihovo zadovoljevanje.

14. Stališče očeta, da tudi on pokrije del stroškov za dopust in rojstne dneve, na njegovo preživninsko obveznost tudi neposredno ne vpliva. Če ni takega izrecnega dogovora, se to ne more upoštevati kot izpolnjevanje preživninske obveznosti. Povsem logično in tudi pravilno pa je, da ima oče tudi sam stroške z otrokoma, ko ima z njima stike.

15. Nadalje do pritožbenega uspeha v smer zmanjšanja preživnine ne more voditi zgolj starost otrok, saj ta sama zase ne narekuje otrokovih potreb v posameznem primeru. Nikakor pa ne vodi v zvišanje ocene zmožnosti, potreb oz. preživnine, če je oče oba otroka obdaroval s skiroji. (Je pa s tem vendarle tudi odgovorjeno na njegov očitek o previsokih postavki za rojstnodnevne izdatke.)

16. Upoštevajoč vse ugotovljeno in ocenjeno je pravilna tudi odločitev o porazdelitvi preživninskega bremena med oba starša. Predlagatelj mora nositi večje breme (60 %), saj ima boljše pridobitne zmožnosti. Breme, ki mu ga nalaga sodišče, ni pretirano in zrcali le tisto, kar zagotavlja obema otrokoma osnovno spodobno življenje, primerno in primerljivo njunim povprečnim vrstnikom. Zavzemanje matere za njegov še večji delež pa ni utemeljeno, saj, kot zgoraj obrazloženo, mati pri tem izhaja iz napačnih predpostavk.

17. Pritožbeni očitki se tako izkažejo za neutemeljene. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP) pritožbeno sodišče v izpodbijanem delu sklepa sodišča prve stopnje ni našlo relevantnih napak, jo je v tem delu potrdilo, pritožbi pa zavrnilo (2. tč. 365. čl. ZPP).

18. V skladu s 1. odst. 165. čl. ZPP je pritožbeno sodišče odločilo še o pritožbenih stroških. Po določbi 1. odst. 35. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) je sklenilo, da vsaka stran krije sama tudi stroške, ki so ji nastali v pritožbenem postopku.