Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Up-631/05

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

22. 11. 2006

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata 7. novembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 7/2004 z dne 24. 3. 2005 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 456/2002 z dne 25. 2. 2003 in s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru št. P 269/97 z dne 16. 10. 2001 se ne sprejme.

Obrazložitev

A.

1.V pravdnem postopku je pritožnica (tedaj tožnica) uveljavljala tožbeni zahtevek, s katerim je od tožencev zahtevala solidarno plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpela v prometni nesreči dne 26. 10. 1992. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Zoper prvostopenjsko sodbo je pritožnica vložila pritožbo, ki jo je Višje sodišče zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritožnica je nato vložila revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče zavrnilo. Odločitev sodišč temelji na stališču, da je odškodninska terjatev, ki jo je uveljavljala pritožnica, v celoti zastarala.

2.V ustavni pritožbi pritožnica izraža nestrinjanje z navedeno odločitvijo sodišč. Zatrjuje, da nobeno od sodišč ni ugotavljalo dejstva, kdaj je pritožnica razpolagala z zadostnimi podatki, da bi lahko določila višino tožbenega zahtevka oziroma da nobena od sodb o tem ne vsebuje razlogov. Po mnenju pritožnice je bistvena okoliščina, kdaj se oškodovanec seznani z dokončnostjo svojega zdravstvenega stanja. V zvezi s tem pritožnica pojasni okoliščine konkretnega primera. Po njenem mnenju izvedeni dokazi kažejo, da je bila z obsegom škode seznanjena najprej 30. 7. 1994. Sodišča naj bi s tem, ko so dejstvo, kdaj je pritožnica izvedela za obseg škode, presojala zgolj z objektivnimi merili, bistveno odstopila od dosedanje sodne prakse. Pri tem se pritožnica sklicuje na sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 608/2001 z dne 13. 3. 2002. Po njenem mnenju gre za kršitev pravice iz 22. člena Ustave. Predlaga, naj Ustavno sodišče odpravi izpodbijane sodbe.

B.

3.Pritožnica v ustavni pritožbi izraža predvsem nestrinjanje z oceno sodišč glede začetka teka subjektivnega zastaralnega roka. V pravilnost te ocene se Ustavno sodišče ne more spuščati. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave pritožnica utemeljuje z zatrjevanjem, da so sodišča v obravnavnem primeru bistveno odstopila od dosedanje sodne prakse. Pri tem se sklicuje na sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 608/2001 z dne 13. 3. 2002. Zgolj s sklicevanjem na eno samo drugačno sodno odločbo, in še to odločbo Višjega sodišča, očitka o odstopu od ustaljene sodne prakse v zadevi, v kateri je na zadnji stopnji odločalo Vrhovno sodišče, ni mogoče utemeljiti.

5.Z vidika 22. člena Ustave bi bil lahko pomemben tudi očitek pritožnice, da nobena od sodb ne vsebuje razlogov o tem, kdaj je pritožnica razpolagala z zadostnimi podatki, da bi lahko določila višino tožbenega zahtevka. Po vsebini gre za očitek o neobrazloženosti izpodbijanih sodb, ki pa je neutemeljen. Sodišča so v izpodbijanih sodbah dovolj izčrpno pojasnila okoliščine v zvezi s tem, kdaj se je pritožnici zdravstveno stanje stabiliziralo do te mere, da bi lahko opredelila obseg škode. Dejstvo, da se pritožnica z oceno sodišč ne strinja, pa ne zadošča za sklep o kršitvi pravice iz 22. člena Ustave.

6.Ker očitno ne gre za kršitev pravice iz 22. člena Ustave, kot jo zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia