Zahteva za delni izbris osebnih podatkov s seznama kandidatov za lokalne volitve

Datum

24.04.2026

Številka

07120-1/2026/175

Kategorije

Občine, Obdelava OP javnih uslužbencev in funkcionarjev, Pravica do izbrisa - pozabe, Pravne podlage, Svetovni splet, Uradni postopki

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da ste na občino prejeli zahtevo posameznice, ki je kandidirala na lokalnih volitvah, za delni izbris njenih osebnih podatkov iz javno objavljenega seznama list kandidatov za volitve članov občinskega sveta. Sprašujete, kako naj občina ravna v takšnih primerih, ali ima kandidat pravico zahtevati izbris svojih osebnih podatkov, in ali je to vezano na kakšen rok ter katere podatke je treba izbrisati.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22 in 40/25 – ZInfV-1, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše nezavezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Dejstvo, da so bili določeni osebni podatki kandidata zakonito obdelovani v okviru volilnega postopka, še ne pomeni, da jih je dopustno tudi po zaključku volitev še naprej javno objavljati na spletni strani občine.

Pri nadaljnji javni objavi osebnih podatkov na spletni strani občine je treba upoštevati tudi 74. člen ZLV, ki za objavo potrjenih kandidatur oziroma list kandidatov določa obseg podatkov in časovno omejitev objave na spletni strani DVK do naslednjih volitev.

Za objavo širšega obsega osebnih podatkov ali za daljši rok objave zato praviloma ni videti ustrezne pravne podlage. Občina mora posledično presoditi, ali so pogoji za nadaljnjo javno objavo še izpolnjeni.

Če posameznik zahteva izbris oziroma omejitev javne objave svojih osebnih podatkov, mora občina o taki zahtevi odločiti brez nepotrebnega odlašanja in presoditi, ali so pogoji za nadaljnjo objavo še vedno izpolnjeni. Če občina zahtevo zavrne, mora izdati odločbo o zavrnitvi pravice do izbrisa, posameznik pa ima zoper takšno odločitev možnost pravnega varstva pri Informacijskem pooblaščencu.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne more pa izven konkretnega upravnega ali inšpekcijskega postopka dokončno presojati zakonitosti posamezne objave osebnih podatkov ali odločiti, ali je v konkretnem primeru določene osebne podatke treba izbrisati, omejiti njihovo objavo ali jih še naprej javno objavljati. V tem okviru vam zato lahko podamo le splošna pravna izhodišča s področja varstva osebnih podatkov.

V obravnavanem primeru je z vidika varstva osebnih podatkov bistveno razlikovati med zakonitostjo same obdelave osebnih podatkov v volilnem postopku in vprašanjem nadaljnje javne objave teh podatkov na spletu po zaključku volitev. Kandidatura oziroma lista kandidatov mora po 72. členu Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12, 68/17, 93/20 - odl. US, 102/24 in 10/26, v nadaljevanju ZLV) vsebovati določene osebne podatke kandidatov, med drugim ime in priimek, datum rojstva, stopnjo izobrazbe, naziv izobrazbe, strokovni ali znanstveni naslov ter naslov stalnega prebivališča. Navedena določba predstavlja pravno podlago za obdelavo teh osebnih podatkov v okviru kandidacijskega postopka.

Navedeno pa še ne pomeni, da je vsak osebni podatek, ki je bil zakonito obdelovan v okviru volilnega postopka, dopustno tudi neomejeno dolgo javno objavljati na spletni strani občine. Pri nadaljnji javni objavi na spletu gre za nadaljnjo obdelavo osebnih podatkov, v okviru katere je treba presoditi, ali za takšno objavo (sploh) obstaja ustrezna pravna podlaga in ali je takšna objava potrebna in nujna glede na namen, zaradi katerega so bili osebni podatki prvotno objavljeni. Z vidika varstva osebnih podatkov je treba pri tem upoštevati zlasti načelo najmanjšega obsega podatkov in načelo omejitve namena iz 5. člena Splošne uredbe.

IP ob tem dodaja, da ZLV vprašanje javne objave posebej ureja v tretjem odstavku 74. člena. Ta določa, da se z namenom informiranja volivcev in splošne seznanitve javnosti pri javni objavi potrjenih kandidatur oziroma list kandidatov objavijo le določeni osebni podatki kandidatov, in sicer ime in priimek, letnica rojstva, naselje bivanja, stopnja in naziv izobrazbe ter delo, ki ga opravlja, in ime predlagatelja. Hkrati navedena določba izrecno določa tudi čas objave na spletni strani Državne volilne komisije, in sicer do naslednjih volitev. Iz navedenega izhaja, da je zakonodajalec javno objavo osebnih podatkov kandidatov omejil tako glede obsega objavljenih podatkov kot tudi glede namena in časa njihove objave (do naslednjih volitev, na strani Državne volilne komisije).

V primeru, da občina meni, da pravno podlago za objavo osebnih podatkov kandidatov na svoji spletni strani predstavlja ZLV, IP opozarja tudi, da tretji odstavek 74. člena ZLV za javno objavo ne uporablja pojma naslov stalnega prebivališča, temveč pojem naselje bivanja. Navedeno je po presoji IP pomembno z vidika presoje sorazmernosti in obsega dopustne javne objave osebnih podatkov, saj zakon za namen javne objave očitno predvideva ožji nabor podatkov, kot ga določa 72. člen ZLV za samo kandidacijsko dokumentacijo. Ta okoliščina je pomembna tudi pri presoji, ali je objava konkretnega nabora osebnih podatkov kandidata na spletni strani občine sploh skladna z zahtevami varstva osebnih podatkov in ali ima občina za takšno objavo ustrezno pravno podlago. Če bi občina za objavo osebnih podatkov na svoji spletni strani uspela izkazati ustrezno pravno podlago, mora v vsakem primeru tudi posebej skrbno oceniti, ali se objavljajo le tisti osebni podatki, ki so nujni in sorazmerni glede na zakoniti namen objave.

IP pri tem še pojasnjuje, da je v 17. členu Splošne uredbe urejena tudi pravica do izbrisa osebnih podatkov. Posameznik ima pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja izbriše osebne podatke v zvezi z njim, če je izpolnjen kateri od pogojev iz prvega odstavka tega člena, zlasti če osebni podatki niso več potrebni za namene, za katere so bili zbrani ali kako drugače obdelani. Pravica do izbrisa ni neomejena, saj se v skladu s tretjim odstavkom 17. člena Splošne uredbe med drugim ne uporablja, če je obdelava potrebna za izpolnjevanje pravne obveznosti ali za izvajanje naloge v javnem interesu oziroma pri izvajanju javne oblasti, ki je bila dodeljena upravljavcu.

Če posameznik meni, da za nadaljnjo javno objavo njegovih osebnih podatkov na spletni strani občine ni več pravne podlage oziroma da objava presega namen, zaradi katerega so bili podatki prvotno obdelovani, lahko na občino kot upravljavca naslovi zahtevo za izbris oziroma za omejitev javne objave. Upravljavec mora o takšni zahtevi odločiti brez nepotrebnega odlašanja, najpozneje pa v enem mesecu po prejemu zahteve. Če zahtevi ne ugodi, mora svojo odločitev obrazložiti ter posameznika seznaniti s pravico do pritožbe pri Informacijskem pooblaščencu. Zahtevo za izbris mora posameznik najprej nasloviti na upravljavca, šele nato je mogoča pritožba zaradi molka organa ali zaradi zavrnitve zahteve.

Občina mora zato v konkretnem primeru presoditi predvsem, ali je javna objava konkretnega dokumenta oziroma posameznih osebnih podatkov po zaključku volitev še vedno potrebna glede na namen objave, ali za javno objavo osebnih podatkov obstaja ustrezna pravna podlaga ter ali bi bilo mogoče namen preglednosti in obveščenosti doseči tudi z milejšim ukrepom.

Vprašanje, ali mora občina izvirni dokument še naprej hraniti kot del uradne dokumentacije, je treba presojati ločeno od vprašanja njegove javne objave na spletu. Morebitne obveznosti hrambe lahko izhajajo iz predpisov, ki urejajo poslovanje organa z dokumentarnim in arhivskim gradivom oziroma druge obveznosti organa. IP v tem delu ni pristojen za podajanje usmeritev ali navodil, saj ne gre za vprašanje s področja naših pristojnosti.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Pripravil

Grega Rudolf, mag.

svetovalec pooblaščenca za mednarodne odnose

Dr. Jelena Virant Burnik

informacijska pooblaščenka