Jedro

V sklepu ni odločeno, da mora dolžnik prodano nepremičnino tudi izprazniti, saj glede na drugi odstavek 192. člena ZIZ, ni mogoče enačiti izročitve nepremičnine z njeno izpraznitvijo. Da bi upnik uspel s konkretnim predlogom za izvršbo, bi moral razpolagati s takim izvršilnim naslovom, ki bi dolžniku nalagal tudi izpraznitev nepremičnin.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo upnikov predlog za izvršbo z dne 29.10.2015. Zoper sklep se pritožuje upnik po pooblaščencu. Navaja, da je na javni dražbi v izvršilnem postopku In 5/2012, ki je tekel zoper dolžnika, kupil njegovi nepremičnini. Tako razpolaga s pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo, s katero mu je sodišče izročilo kupljeni nepremičnini. Skladno s 192. členom ZIZ je sklep o izročitvi nepremičnine kupcu že sam po sebi izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine, ki jo je kupec kupil na javni dražbi v izvršilnem postopku. ZIZ v drugem odstavku res določa, da sodišče v sklepu o izročitvi določi tudi kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja oz. izprazniti poslovni prostor, kar le pomeni, da mora sodišče v sklepu odrediti primeren paricijski rok za prostovoljno izselitev oz. izpraznitev. Gre torej le za časovno komponento in ne za to, da bi sodišče šele naložilo izselitev in izpraznitev. V sklepu z dne 7.8.2015 izvršilno sodišče sicer res ni dolžniku določilo roka za prostovoljno izpraznitev, vendar to ne pomeni, da predmetni sklep ne predstavlja primernega izvršilnega naslova za izpraznitev in izselitev dolžnika. Takšno situacijo ureja in rešuje določba 21. člena ZIZ, ki v drugem odstavku določa, da če je izvršilni naslov odločba, v kateri ni določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, ga določi sodišče v sklepu o izvršbi. Sodišče prve stopnje bi tako moralo dolžniku v sklepu o izvršbi le določiti primeren rok, ne pa upniku onemogočiti, da doseže izpraznitev in izselitev iz nepremičnine.

Pritožba ni utemeljena.

Upnik je v predmetni zadevi vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu; 192. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) in v njem predlagal izpraznitev in izročitev kupljenih nepremičnin. Sodišče prve stopnje je njegov predlog za izvršbo zavrnilo z obrazložitvijo, da upnik nima primernega izvršilnega naslova za izpraznitev navedenih nepremičnin, saj v sklepu, na podlagi katerega je vložil predlog za izvršbo, o tem ni odločeno.

Pritožbeno sodišče tako odločitev sprejema kot pravilno. Sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (prvi odstavek 17. člena ZIZ). Izvršilni naslov je primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti (prvi odstavek 21. člena ZIZ). Izvršilno sodišče je na izvršilni naslov vezano in ga ne more spreminjati, niti se ne sme spuščati v presojo njegove pravilnosti in zakonitosti (načelo stroge formalne legalitete). Izvršilni postopek je namreč namenjen izključno temu, da se obveznost iz izvršilnega naslova izpolni tako, kot se glasi.

Sklep o izročitvi nepremičnine kupcu sodišče, po prvem odstavku 192. člena ZIZ, izda po izdaji sklepa o domiku in po položitvi kupnine, hkrati pa odloči tudi o vpisu lastninske pravice na ime kupca ter o izbrisu tistih pravic in bremen, za katere je to določeno s sklepom o domiku. V sklepu sodišče tudi odloči, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja oziroma izprazniti poslovni prostor. Tak sklep je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine (drugi odstavek 192. člena ZIZ).

V sklepu o izročitvi z dne 7.8.2015 je odločeno, da se nepremičnini z ID znakoma 1 in 2, izročita kupcu T. d.o.o. (upnik v predmetni zadevi), da se po pravnomočnosti sklepa pri teh nepremičninah vknjiži lastninska pravica na ime kupca ter se izbrišejo določene pravice in bremena. Kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, v sklepu pa ni odločeno, da mora dolžnik prodano nepremičnino tudi izprazniti, saj glede na drugi odstavek 192. člena ZIZ, ni mogoče enačiti izročitve nepremičnine z njeno izpraznitvijo, za kar se zavzema pritožnik. Da bi upnik uspel s konkretnim predlogom za izvršbo, bi moral razpolagati s takim izvršilnim naslovom, ki bi dolžniku nalagal tudi izpraznitev nepremičnin. Ker torej dolžniku ni naložena izpraznitev poslovnega prostora, s tem ni določena dolžnikova obveznost, ki jo zasleduje upnik. Zato predmetni sklep o izročitvi ne predstavlja primernega izvršilnega naslova za izpraznitev v izvršilnem postopku kupljenih nepremičnin(1), in pritožnik z drugačnimi navedbami ne more uspeti.

Glede na obrazloženo je pritožba neutemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje, ki tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena in 366. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

op. št. 1: prim. VSL III Ip 3217/2014