Jedro

Izvedenec je upravičen do nagrade glede na opravljene storitve. Pri tem ni pomembno, ali sodišče njegovemu mnenju v odločitvi o obstoju odločilnih dejstev sledi, še manj pa, ali stranke sledijo takšnim mnenjem oziroma ali jih stranke sprejemajo. Odločilno je, da izvedenec zadano nalogo izvrši, za kar mu pripada nagrada.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom sodnemu izvedencu za izvedensko delo v zadevi odmerilo dodatno nagrado in stroške v skupnem znesku 150,00 EUR.

Zoper sklep sodišča prve stopnje se pritožuje tožnik in navaja, da dodatno opravo izvedeniškega mnenja tožnik ni želel in tudi ni predlagal. Tožnik je takoj po pridobitvi izvedeniškega mnenja predlagal sodišču, da imenuje novega izvedenca, pri čemer bo stroške novega izvedenca v celoti plačal sam. Sodišče o predlogu tožnika ni odločilo, sprejelo je le odločitev, da se izvedeniško mnenje dopolni, pri čemer pa nobena stranka take dopolnitve ni predlagala.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je pazilo na bistvene kršitve določb postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo zatrjevanih bistvenih kršitev določb postopka niti ostalih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in da je njegova odločitev tudi materialnopravno pravilna.

Pritožbene navedbe tožnika predstavljajo njegovo vsebinsko nestrinjanje z izvedenskim mnenjem sodnega izvedenca, ki ga je po postopku postavilo sodišče prve stopnje, ne pa razlogov, ki se nanašajo in bi lahko vplivali na pravilnost izpodbijanega sklepa o odmeri dodatne nagrade. Izvedenec je na podlagi določbe 249. člena v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 242. člena ZPP upravičen do nagrade glede na opravljene storitve. Pri tem ni pomembno ali sodišče njegovemu mnenju v odločitvi o obstoju odločilnih dejstev sledi, še manj pa, ali stranke sledijo takšnim mnenjem oziroma ali jih stranke sprejemajo. Odločilno je, da je izvedenec zadano nalogo izvršil, za kar mu pripada nagrada.

Tožnik odmerjene nagrade za izvedenčevo delo, sicer opredeljeno ne izpodbija, ne glede na to pa je pritožbeno sodišče za dopolnitev mnenja odmerjeno nagrado preverilo in ugotavlja, da je v skladu z določili in točkovno tarifo Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 7/2002). Ne glede na to, da je v predmetni zadevi sodišče prve stopnje dalo v dopolnitev izvedensko mnenje in sicer glede na pripombe tožnika na prvotno izdelano izvedeniško mnenje, je imel tožnik tudi na dopolnitev izvedeniškega mnenja pripombe. Izvedenec je podal dopolnitev mnenja, s katerim se bo moralo ukvarjati sodišče prve stopnje v nadaljnjem dokaznem postopku. Če bo ocenilo, da je podano mnenje nepopolno, nejasno, oziroma obstaja dvom v pravilnost podanega mnenja, bo moralo postopati po določilih Zakona o pravdnem postopku o dokazovanju z izvedenci in bo to predmet nadaljnjega postopanja sodišča. Predmet pritožbe zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu ne more biti lastna dokazna ocena tožnika oziroma njegovo pravno naziranje. Tožnikovo nezadovoljstvo s podanim mnenjem ne pomeni, da izvedenec nima pravice do nagrade v obsegu opravljenega dela.

Pritožbeni razlogi niso podani, zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).